Naj planinska koča
Nedelja, 2. 8. 2026, 12.30
1 teden, 1 dan
Planinske poti, ki so jih letos obnavljali markacisti
Markacisti, vsi prostovoljci, letno urejajo planinske poti kar 40 tisoč ur
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
Tehnična skupina markacistov PZS je na poti s Kredarice na Mali Triglav menjala 150 metrov dotrajane, strgane oz. poškodovane jeklenice ter dodala nekaj novih klinov, da so podaljšali obstoječe jeklenice.
Na planinskih poteh so poleg pohodnikov te dni tudi prostovoljni markacisti Planinske zveze Slovenije. Markacisti, ki skrbijo za varnejši korak na več kot deset tisoč kilometrih naših poti, opravijo več kot 40 tisoč prostovoljnih ur letno. Popravljajo poškodovane in izpostavljene poti (ekstremne vremenske razmere), letos denimo Pastirsko pot na Kokrsko sedlo in pot s Kredarice na Mali Triglav. Markacisti nameščajo tudi nove usmerjevalne table z bolje vidnimi oznakami za tehnično zahtevnost planinskih poti, sporočajo s PZS.
Za mrežo več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti v Sloveniji skrbi 989 prostovoljnih markacistov Planinske zveze Slovenije, ki so urejanju poti lani namenili več kot 41 tisoč prostovoljnih ur.
Za mrežo več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti in okrog dva tisoč kilometrov turnokolesarskih poti v Sloveniji skrbi 989 prostovoljnih markacistov Planinske zveze Slovenije, ki so lani urejanju poti namenili več kot 41 tisoč prostovoljnih ur. Od tega jih je več kot 2.500 opravila tehnična skupina markacistov PZS, ki organizira in izvaja akcije na najzahtevnejših planinskih poteh, opremljenih s klini, stopnimi klini, jeklenicami, skobami, vklesanimi stopnicami, nadelanimi policami in drugimi zahtevnimi elementi.
Pastirska pot iz Suhadolnika na Kokrsko sedlo obnovljena
Tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS letno izvede od 12 do 20 delovnih akcij za popravilo zahtevnih in zelo zahtevnih poti, odvisno od vremena, razpoložljivosti markacistov ter helikopterja za prevoz tovora in opreme. V letu 2025 so izvedli 14 delovnih akcij, letos pa že šest, so sporočili s PZS. Na Pastirski poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo so na novo postavili stopnice in erozijske zaščite ter pot opremili z jeklenimi varovali. Posoški del tehnične skupine je na Svinjaku poskrbel za utrditev klinov na poti ter z novimi jeklenimi varovali za varnejši vršni vzpon na Rombon, markacisti koroškega dela tehnične skupine pa so na Olševi med Obel kamnom in Govco na zahtevnem terenu vgradili kline, vklesali stopnice in očistili pot. Tehnična skupina markacistov PZS je poskrbela tudi za jeklenice in kline na poti na Bovški Gamsovec ter na odseku med Kredarico in Malim Triglavom, kjer velika obiskanost in pogoste strele vsako leto naredijo škodo na varovalih. Na teh akcijah je skupaj sodelovalo 48 markacistov, ki so delu na najzahtevnejših terenih namenili 515 prostovoljnih ur, v skupno 12 delovnih dneh so popravili 8,5 kilometra poti.
Tehnična skupina markacistov PZS je traso Pastirske poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo v spodnjem delu nekoliko prestavila, višje pa so pot sanirali in ustrezno zavarovali, saj je ujma pustila velike posledice.
V Kamniško-Savinjskih Alpah je junija tridnevno akcijo tehnične skupine markacistov PZS vodil Jurij Videc. Na Pastirski poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo, ki je bila dolgotrajno zaprta zaradi plazu, so na novo postavili stopnice in erozijske zaščite ter pot opremili z jeklenimi varovali. Ob vremenski ujmi pred dvema letoma, ko je bila Kokra odrezana od sveta, je hudournik odnesel tudi več metrov zemljine in skal na planinskih poteh od kmetije Suhadolnik proti Kokrskemu sedlu: "Pastirsko pot je poplavni val v vpadnici grape odnesel tudi do pet metrov v globino. V spodnjem delu smo zato traso nekoliko prestavili, višje pa smo pot sanirali in ustrezno zavarovali, saj je ujma pustila velike posledice. Naša prednostna naloga je bila, da pred začetkom poletne planinske sezone ponovno zagotovimo vsaj en varen dostop do Cojzove koče s kranjske strani, zato smo uredili Pastirsko pot. Pot čez Taško pa zaradi popolnega uničenja, dotrajanosti lesenih varoval in zahtevnejše sanacije, ki bo zahtevala več materiala in zahtevnejšo logistiko, do nadaljnjega ostaja zaprta," je povedal izkušeni markacist.
S Kredarice na Mali Triglav zamenjali 150 metrov jeklenice
Boštjan Gortnar
Na poti s Kredarice na Mali Triglav so zamenjali 150 metrov dotrajane, strgane oziroma poškodovane jeklenice ter dodali nekaj novih klinov, da so podaljšali obstoječe jeklenice. Ostal jim je še en raztežaj do Malega Triglava, ki ga nameravajo urediti avgusta, in zamenjava 250 metrov jeklenice do vrha Triglava, kar jih čaka naslednje poletje. "Naše delo je videti tako, kot če se vzpenjaš na Triglav, le da imaš v rokah orodje, vrtaš luknje, napenjaš jeklenice, privijaš objemke. Do delovišča je treba vse to prinesti; do Kredarice je nekaj s helikopterjem pripeljala letalska enota policije, sami pa nosimo do delovišča v povprečju 20 kilogramov težke tovore. Med delom smo ves čas na mestu, varovani s plezalno opremo in pripeti na sidrišče. Paziti moramo na lastno varnost in na varnost vseh okrog nas, saj se med našim delom lahko proži kamenje, zato občasno zapiramo planinsko pot, da smo varni mi in planinci," je poudaril dolgoletni član tehnične skupine markacistov PZS Boštjan Gortnar.
"Akcije v visokogorju so praviloma večdnevne, zato potrebujemo nastanitev v planinski koči, ki so odprte le od konca junija do konca septembra, saj bi bilo vračanje v dolino izguba časa. Drugi faktor je vreme. Na terenu smo ves dan, zato potrebujemo čim bolj stabilno vreme; če je koča blizu, se lahko med nevihto umaknemo na varno, če je dlje, pa na to ne moremo računati. Poleg tega je zunaj sezone vsaj v visokogorju lahko še sneg, prav tako se bojimo neviht, sploh na grebenu Triglava smo zelo izpostavljeni, zato iščemo stabilno vreme, idealne razmere – kot vsak planinec –, saj smo še bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ker nam policija nudi prenos tovora in posadke s helikopterjem, smo vezani na njihove termine, seveda pa tudi na razpoložljivost markacistov oziroma naš dopust, namenjen urejanju planinskih poti," je razlog za obnovo poti v času vrhunca planinske sezone pojasnil Gortnar.
Podnebne spremembe in ujme puščajo velike posledice na planinskih poteh
Izkušen prostovoljni markacist in član tehnične skupine markacistov PZS Jurij Videc izpostavlja, da lahko planinci k manjšemu vplivu na planinske poti veliko prispevajo s tem, da hodijo po označenih poteh, se držijo zgornjega roba uhojene trase in ne ustvarjajo bližnjic.
Podnebne spremembe (vse toplejše zime) in ekstremni vremenski pojavi na planinskih poteh puščajo velike posledice. "Ekstremne količine padavin v kratkem času povzročijo silovit hudourniški odtok, ki s seboj odnaša velike količine zemlje, kamenja in drugega materiala. Težave dodatno povečujejo goloseki in sečnja v bližini gozdne meje, svoj delež pa prispevajo tudi bližnjice, saj pospešujejo erozijo in poškodovanje planinskih poti. Planinci lahko veliko prispevajo že s tem, da hodijo po označenih poteh, se držijo zgornjega roba uhojene trase in ne ustvarjajo bližnjic. Tako preprečujemo odnašanje prsti in ruše, kar je dobro vidno na primer na poti proti Studorskemu prevalu ali Begunjščici, kjer je zaradi številnih vzporednih stez erozija že zelo izrazita. Poleg odgovornega ravnanja obiskovalcev je ključno tudi redno vzdrževanje poti – od urejanja odvodnjavanja do čiščenja –, saj postajajo vremenske ujme vse pogostejše in intenzivnejše. Upoštevati pa moramo tudi, da je naš apnenec precej bolj podvržen krušenju," je pojasnil Videc.
Planinska zveza Slovenije je lani vpeljala nove usmerjevalne table, ki postopno nadomeščajo trenutne – markacisti so jih namestili že okrog tri tisoč.
Kje bodo letos še delali markacisti?
Ujme pot na Okrešelj pogosto poškodujejo.
Če bo vreme dopuščalo in bodo prostovoljci razpoložljivi, so letos predvidene še naslednje tehnične akcije: drugi del na naj planinski poti 2025 Logarska dolina–Okrešelj–Kamniško sedlo, urejanje naj planinske poti 2026 Zadnja Trenta–Bavški Grintavec, kjer je markaciste julija pregnalo slabo vreme z nevihtami, drugi del akcije na Begunjščico, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa odsek Škarje–Ojstrica in pot na Dolško škrbino; jeseni še iz Logarske doline na Klemenčo jamo in naprej na Krofičko, v Posočju pa urejanje poti iz Loške Koritnice do prelaza Čez Brežice.
