Naj planinska koča
Gremo v hribe
Petek, 3. 7. 2026, 17.30
5 dni, 9 ur
Nasvet za izlet v hribe (138.)
Lahka in senčna pot za vroče poletne dni do doma na Šmohorju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Planinski dom na Šmohorju je na nadmorski višini 784 metrov.
Če vam vroči poletni dnevi niso po godu za daljše planinske ture, potem izberite krajšo, senčno pot skozi gozd s planinskim domom na vrhu, kjer se boste lahko ohladili in okrepčali. Če želite takemu izletu dodati še piko na i z zabavo, je destinacija za naslednjo soboto, 11. julija, kot na dlani. Dom na Šmohorju (med Celjem in Laškim) bo gostil četrto letošnje druženje v sklopu gibanja Laško Gremo v hribe. Najboljše izhodišče za turo je Laško, kjer je pred dvorano Tri lilije na voljo tudi dovolj parkirnih mest.
Nadaljuje se 17. sezona gibanja Laško Gremo v hribe, ki povezuje ljubitelje narave, hribov in slovenske glasbe. Dom na Šmohorju (784 m) bo v soboto, 11. julija, med 9.30 in 14.00 gostil enega od postankov akcije Laško Gremo v hribe. Ta je že tradicionalen. Tudi letos velja preprosto pravilo: avtomobili ostanejo v dolini, v hribe pa se gre peš. Glasbeni gostje na Uršlji gori bodo: Rok Piletič, Bepop in ansambel Glas.
Vzpon na Šmohor iz Laškega
Od gasilskega doma krenemo po ulici, imenovani pot na Šmohor.
Za nezahteven vzpon na Šmohor oziroma do planinskega doma na Šmohorju, ki traja približno uro in pol, pri čemer premagamo 550 višinskih metrov, se zapeljemo v Laško. Pred dvorano Tri lilije je večje parkirišče. Na dan dogodka Laško Gremo v hribe 11. julija bo možno parkirati tudi pri gasilskem domu. Še ena dobra stran te ture je, da se lahko nanjo odpravite tudi z vlakom. Od železniške postaje Laško do gasilskega doma v Laškem, kjer se začne markirana pot, je dober kilometer oziroma 15 minut dodatne hoje.
Senčna pot na Šmohor.
S parkirišča pri dvorani Tri lilije krenemo do bližnjega gasilskega doma (prečkamo Badovinčevo ulico) in od tam navzgor po ulici Pot na Šmohor. Pri kapelici nas tabla obvesti, da nas čaka ura in pol vzpona. Hitrejši lahko prispejo že v dobri uri. Ko se cesta konča, med hišami po krajših stopnicah zakorakamo na pešpot. S travnika nad njimi se odpre pogled navzdol na Laško, nato se pot nadaljuje skozi gozd.
Razpotja so lepo označena.
Nekaj višje pridemo do nekaj samotnih hiš in krajši čas znova hodimo po makadamski (nato asfaltni) cesti. Za zadnjo hišo nas smerokaz usmeri nazaj v gozd in od tam pa do vrha pot ves čas poteka po senčnem gozdu. Vzpenja se zložno, tako da je tura primerna tudi za kondicijsko slabše pripravljene. V nadaljevanju je nekaj razpotij, a je na vseh ali tabla ali pa opazimo markacije na drevju, tako da pravi poti res ni težko slediti.
Sredi vzpona gremo kratek čas znova po cesti. Cilj je na vidiku: koča je na levi strani grebena, Malič na na desni.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Na tem mestu do koče na Šmohorju ni več daleč.
Ko nas pot pripelje nazaj na asfaltno cesto, smo že blizu cilja. Po nekaj korakih po asfaltu nas markacije spet usmerijo v gozd, po katerem je vsekakor prijetneje hoditi. Šmohor je razpotegnjen greben v smeri vzhod–zahod, ki ga dosežemo pri Leniški dolini. Nekoč so na Šmohorju kmetovali na šestih tako imenovanih dolinah; to so manjše doline oziroma travniki, ki se spuščajo z grebena (Pajkova, Leniška, Fižolova, Kolesjakova in Kavškova dolina proti severu, Knešakova dolina pa proti jugu).
Dom na Šmohorju ima tudi odbojkarsko in nogometno igrišče.
Dom na Šmohorju je odprt vse leto.
Pot nadaljujemo prek zgornjega dela Leniškove doline, nato pa nas čaka le še nekaj višinskih metrov do doma na Šmohorju. Ta je odprt vse dni v letu razen ob ponedeljkih in je v lasti Planinskega društva Laško. Nima le številnih klopi in miz ter dobre gostinske ponudbe, temveč tudi nogometno in odbojkarsko igrišče ter otroška igrala, tako da tu res ni dolgčas celotni družini. Kako veselo bo šele 11. julija, ko bo poskrbljeno tudi za živo glasbo.
Izhodišče: Laško (229 metrov)
Višinska razlika: 550 metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zemljevid pešpoti na Šmohor najdete na maPZS.
Turo lahko podaljšamo do Sv. Mohorja in vzletišča Malič
Dobrih pet minut od planinskega doma je cerkvica Svetega Mohorja, nad katero se dvigata dve več sto let stari lipi.
V Laško sestopimo po poti pristopa, lahko pa pohod še nekoliko podaljšamo. Če od planinskega doma krenemo levo prek travnika, je le 500 metrov oziroma dobrih pet minut hoje naprej cerkvica Sv. Mohorja. Ob njej se dvigata dve mogočni lipi iz poznega srednjega veka. Bile so tri, a je ena pogorela.
Desno od doma na Šmohorju pa nas ena od planinskih tabel usmeri proti Maliču (936 m), najvišjemu vrhuŠmohorja. Ta sicer ni pretirano zanimiv in nima razgleda. Se pa splača v to smer vsaj do vzletišča Malič (885 m). Do tja je manj kot pol ure hoje in dodatnih 130 višinskih metrov vzpona. Pot deloma poteka po makadamski cesti, deloma po lepi pešpoti po samem grebenu, torej mimo Kolesjakove in Fižolove doline, vzpenja pa se zložno. Na vzletišču Malič je najlepši razgled na Šmohorju: navzdol na Laško, proti Kopitniku in desno vse do Kuma.
Lepa pešpot po grebenu Šmohorja od planinskega doma pa do vzletišča Malič.
Z razgledišča oziroma vzletišča se vrnemo do Kolesjakove ali Leniške doline. Pot iz Leniške doline do Laškega že poznamo, iz Kolesjakove pa se spusti navzdol krajša, precej strma bližnjica, ki nam pot skrajša za kakšnih 10 minut. Kmalu se namreč ponovno priključimo na pot pristopa.
Vzletišče Malič ponuja najboljši razgled z Šmohorja. V daljavi se desno dviga Kum.
Daljša in strmejša pot iz vasi Tremerje
Prek Leniške doline pogled v smeri Celja.
Hribi nad Celjem so zelo priljubljeni spomladi v času cvetenja spomladanske rese. Pred dvema letoma smo vas tako povabili do doma na Šmohorju iz vasi Tremerje (231 m). Parkira se na koncu vasi in krene še nekaj deset metrov do konca asfaltne ceste. Tam se pred hišo zavije desno navzgor na makadamsko cesto, ki kmalu postane pešpot. Ta del vzpona čez Mali Slomnik (409 m) ni markiran, a brez težav sledljiv. Na koncu grebena sledi krajši, strm vzpon na sedlo med Velikim Slomnikom in Šmohorjem. Ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo levo navzgor proti Šmohorju. Markirana pot nekaj časa poteka po makadamski cesti, nato pa se v desno odcepi gozdna pešpot. Greben Šmohorja dosežemo prek Fižolove doline, nato pa samo še krenemo desno prek Leniške doline in smo pri domu na Šmohorju. Ta vzpon je približno pol ure daljši od ture iz Laškega.
Izhodišče: Tremerje (229 metrov)
Višinska razlika: 750 metrov
Čas za vzpon: dve uri
Zahtevnost: nezahtevna (delno) markirana pot
Zemljevid pešpoti na Šmohor najdete na maPZS.
V videu poglejte, kako je videti pot čez Mali Slomnik na Šmohor:
