Naj planinska koča
Ponedeljek, 14. 9. 2026, 19.00
3 tedne, 6 dni
Gorniška vas Dovje - Mojstrana
Kjer nam Jakob Aljaž pokaže pravo smer – v gore, v planinske koče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Pogled z Dovške Babe na gorniško vas Dovje - Mojstrana, ki po dolini Vrat sega vse do Triglava.
Junija smo obiskali Baško grapo, julija Luče, avgusta Jezersko in zdaj še četrto slovensko gorniško vas, Dovje - Mojstrana. Ta krajevna skupnost občine Kranjska Gora je vzorčni primer, kaj gorniška vas je. Imajo pa izziv, da se ubranijo pred prekomernim obiskom, predvsem turističnim obiskom. Zato je bilo preprosto treba omejiti dostop v dolino Vrata, kar je domače planince precej ujezilo. Pravijo, da so raj med Triglavom in Karavankami. Tu nam že Jakob Aljaž, eden od pobudnikov planinstva pri nas, pokaže pravo smer – v gore, v planinske koče. Prav to pa je namen tega, da postaneš gorniška vas: da poveš, kakšni gosti so tu najbolj dobrodošli. To so tisti, ki jih zanimajo gore in pohodništvo.
Ana Voga je z družinskim kampom ena od 17 partneric gorniške vasi Dovje - Mojstrana.
Ko se iz smeri Jesenice peljemo proti Kranjski Gori, nas pred vasicama Dovje in Mojstrana pozdravi tabla z napisom "gorniška vas" (del sta še zaselka Zgornja Radovna in Belca). Od leta 2023 so člani mednarodne mreže gorniških vasi. Kako ne bi bili, ko pa se nad njimi na eni strani dvigajo Karavanke, na drugi pa Julijske Alpe. Na razgledni točki med obema vasema stoji kip Jakoba Aljaža, ki je služboval na Dovjem in kaže proti Triglavu.
"Ko sem prvič slišala za gorniške vasi, sem rekla: 'To smo pa mi, to je pa naš kraj!' S tem mislim celotno krajevno skupnost Dovje - Mojstrana. Smernice gorniški vasi so prave za naš kraj. Da gledamo trajnostno na to, kar imamo. Preveč je instant turizma. Vsi bi samo zdaj, zdaj, zdaj. Ne gledajo pa, kakšne so lahko posledice. Če se želimo iti pravi turizem, se moramo iti trajnostni turizem. Gorniške vasi pa so sistem reguliranja turizma," pove Ana Voga, članica projektne skupine, pravzaprav ena od pobudnic, da se krajevna skupnost Dovje - Mojstrana, ki je del občine Kranjska Gora, pridruži mednarodni gorniški mreži. Ko jo vprašamo, kaj njej pomenijo gore okoli Dovjega, samo pokaže na svoje srce.
Jakob Aljaž je služboval na Dovjem in je eden od pobudnikov planinstva pri nas.
"V teh okvirih bo treba obisk ohranjati, ker se lahko naziv izgubi, če ga bo preveč"
Gorniška vas Dovje - Mojstrana je del občine Kranjska Gora, njena županja Henrika Zupan je tako koordinatorka aktivnosti, povezanih z gorniško vasjo.
"To je zaveza, da gorniško tradicijo ohranjamo naprej. Mojstrana jo je imela od nekdaj, saj je izhodišče za obisk Triglavskega narodnega parka. Pomembno je, da jo razumemo ne samo kot turistično oznako, ampak predvsem kot način razvoja kraja, ki temelji na ohranjanju naravne in kulturne dediščine," poudarja županja kranjskogorske občine Henrika Zupan. Zdi se, da je lahko izziv, da imajo v krajevni skupnosti Kranjska Gora smučišča, hotele, torej množični turizem, v gorniški krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana pa tega ne sme biti. "Jaz to jemljem kot prednost. Da ohranjamo razvoj turizma v okvirih. Slogan gorniških vasi je: manj je več. Eden od pogojev, da dobiš znak gorniških vasi, je, da turizem ni masoven. Če ima kraj preveliko število nočitev, tega naziva ne more dobiti. Mojstrana jih ima ravno prav in je tako dobila to oznako. V teh okvirih pa bo treba obisk ohranjati, ker se lahko naziv izgubi, če ga bo preveč."
Z Dovjega se lahko krene na turo na Dovško Babo. Že po nekaj minutah se odpre ta pogled na Mojstrano, dolino Vrata, nad Vrtaško Sleme in vse do Triglava, ki je prav tako del krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana.
"Želimo si gostov, ki pridejo k nam, ker gredo radi v hribe"
Naziv gorniška vas je sporočilo, kakšne goste si želijo.
Biti del mednarodne mreže, ko si omenjen v publikacijah združenja, ne pomeni dodatnega oglaševanja za še več turistov, temveč način, da k njim pridejo turisti, ki jih zanimajo narava, gore in pohodništvo. "Ne želimo si gostov – pa ne me razumeti narobe – ki pridejo poslikati Bled za na Instagram, a spijo pri nas, ker na Bledu niso dobili nastanitve ali pa je tukaj ceneje. Mi si želimo gostov, ki pridejo k nam zaradi planinstva, ker gredo radi v hribe, ki vedo, kaj pomeni pojem narodni park," poudarja Voga, ki je ena od 17 partneric gorniške vasi, torej ponudnikov storitev. V kampu Kamne že dolga leta sprejemajo obiskovalce, prihajajo predvsem tujci. "Pridejo od Norveške do Grčije, od Španije do Poljske. Že gosti sami so nas spodbudili, da smo se usmerili v planinski turizem. Tisti, ki si želijo počitnice, gredo na morje, k jezerom, tisti, ki si želijo aktivne počitnice, pa pridejo k nam."
Po celotni gorniški vasi Dovje - Mojstrana ne manjka informativnih tabel.
Ko je dež, v Slovenski planinski muzej, ob lepih dnevih na okoliške razgledne gore
V Mojstrani se lahko s tradicijo planinstva pri nas seznanimo v Slovenskem planinskem muzeju. Ta je tudi izhodišče za pohod ob Triglavski Bistrici.
Pri partnerjih gorniške vasi imajo člani planinskih društev popust. Morajo pa partnerji poznati tamkajšnje gore, pešpoti in drugo ponudbo, da znajo usmeriti goste – nenazadnje tudi na tak deževen dan, kot je bil pred dnevi, ko smo klepetali z Ano. "Pošljemo jih, da si ogledajo Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer imajo več različnih vsebin. Pošljemo jih tudi v kakšno domačo gostilno. Kdo si mogoče želi savno ali bazen in jih pošljemo v Kranjsko Goro v kakšen hotel."
Vrtaško sleme ob lepem dnevu ne razočarana z razgledi. Desno je Kukova špica.
Pohod ob Triglavski Bistrici je primeren tudi za zimsko sezono.
Seveda pa planinci pridejo predvsem zaradi lepih sončnih dni, pohodov in razgledov. "Karavanke so malo zapostavljene, saj vsi rinejo v Julijske Alpe, a so zelo lepe. Dovška Baba in Kepa sta lepa vrhova. Od Julijskih Alp pa seveda vsi želijo na Triglav. Vedno več omenjajo tudi Škrlatico, Prisojnik, Razor. Za tiste, ki imajo radi nižje hribe, bi bila pa primerna Vrtaška planina." Dovška Baba in Vrtaška planina z Vrtaškim Slemenom sta lahko prvi dve izbiri, saj je izhodišče za Babo prav v vasi Dovje, za Sleme pa v Mojstrani, tako da se ni treba voziti naprej iz gorniške vasi. A pozor: strmina proti Vrtaški planini ima že legendarni sloves. Na prvih 2,2 kilometra se naredi kar 700 višinskih metrov. Za zahteven vzpon pa velja pot iz Belce na Kepo. Toliko lažji je pohod ob Triglavski Bistrici, od planinskega muzeja pa vse do Aljaževega doma na koncu doline Vrata. "To je res lep sprehod, ki ga lahko priporočiš tudi družinam z majhnimi otroki in starejšim, ki ne hodijo več v visoke gore."
Poglejte, kako je videti pohod iz Mojstrane na Vrtaško Sleme:
Triglavski dom na Kredarici.
Duhovnik Jakob Aljaž, ki sicer prihaja iz Zavrha pod Šmarno goro pri Ljubljani, je kot župnik na Dovjem konec 19. stoletja služboval več kot 30 let. Povezal je tamkajšnje ljudi in skupaj so naredili nekaj prvih korakov pri razvoju slovenskega planinstva. "Aljaž, ki je bil župnik na Dovjem, je kupil vrh Triglava za en goldinar. Tako je dokazal, da je to naše. To je bila njegova velika poteza. S tem je pokazal, da je to naše, da bodo zanj skrbeli in to bomo tudi ohranili," je še povedala županja. Aljaž je bil tudi pobudnik postavitve planinske koče in kapele na Kredarici in v Vratih. Planinski dom v Vratih, ki je stalno odprt, se danes imenuje prav po njem. 
Imeli so tudi 700 vozil na dan v dolini in tako prometni kaos
Dostop v dolino Vrata je bilo preprosto treba omejiti.
S sprejemom v mrežo gorniških vasi je leta 2023 sovpadel projekt umirjanja prometa v dolini Vrata. "To ni bil samo eden od pogojev te blagovne znamke, ampak je bil že eden od pogojev, ki ga je dalo ministrstvo za okolje in prostor, ko se je asfaltirala cesta. Takrat je bil dan pogoj, da moramo v enem letu po asfaltiranju omejiti vstop v Vrata," nam je reševanje problematike prekomernega parkiranja v Vratih, torej znotraj Triglavskega narodnega parka, opisala županja. "Najprej smo to v letu 2023 poskušali z višjo parkirnino, konec leta 2024 pa je bila postavljena zapornica. S tem novim režimom smo naredili veliko, saj je pred tem v dolino vstopalo več kot 500, tudi 700 vozil na dan in je bil v ozki dolini, na ozki cesti res prometni kaos. Zdaj imamo v dolini manj prometa. Je pa res, da se je ta promet premaknil v Mojstrano, zato tudi tam urejamo parkirišča. Imamo novo parkirišče na Prodih, pa tudi pod smučiščem in nasproti smučišča."
Iz doline Vrata se lahko odpravimo na številne zahtevne ture, tudi na Dolkovo špico s tem pogledom na Triglav.
Z javnim prevozom lani iz Mojstrane v Vrata 67.300 ljudi
Aljažev dom pod severno triglavsko steno je odprt od aprila do konca septembra.
Če dnevno parkiranje v dolini Vrata stane 20 evrov, je v Mojstrani 10. Imajo pa tudi urno tarifo. Med 15. junijem in 15. septembrom, torej v času poletne planinske sezone, imajo iz Mojstrane do Aljaževega doma organiziran brezplačni prevoz s kombiji in avtobusi (plačljiva – tri evre – je le rezervacija mesta na kombiju oziroma avtobusu). Prvi odpelje s Prodov že ob štirih zjutraj.
"Ko leta 2023 še ni bilo zapornice, smo v Vrata prepeljali manj kot tri tisoč potnikov. Leta 2024 se je število povečalo že na devet tisoč, lani, ko je bila v funkciji zapornica in večja frekvenca javnega prevoza, smo pa v dolino prepeljali 67.300 potnikov," je pojasnila Henrika Zupan. Letos bo številka podobna. Planince pa jezi, da so Vrata pozimi zaprta, od 15. novembra do 15. marca, čeprav ni snega. "Zakon o cestah določa, kdaj je zimska sezona. Cesta v Vrata je državna cesta in jo vzdržuje Gorenjska gradbena družba, ki oceni, kdaj cesto zapre. Soliti in vzdrževati pa je ne more, ker je v Triglavskem narodnem parku." Imajo še brezplačni turistični avtobus, ki vozi po celotni kranjskogorski občini. Letos je bil vzpostavljen tudi avtobusni prevoz med Kranjsko Goro in Bovcem.
