Sobota, 2. 9. 2017, 9.59
6 let, 7 mesecev
Intervju ob koncu kariere
Primož Brezec ob slovesu: Nič ne obžalujem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,63
1
"Dovolj je bilo," je po dvajsetih letih profesionalnega ukvarjanja s košarko dejal nekdanji reprezentančni center Primož Brezec, ki tako ob spremljanju EuroBasketa košarkarske čevlje obeša na klin.
Primož Brezec se ne bo več vrnil pod koše.
"Konec ni vedno slab. Pomeni le nov začetek," ob koncu kariere, ki ga je zaznamovalo tudi pestro reprezentančno udejstvovanje, poudarja 216 centimetrov visoki Primož Brezec, ki bo 2. oktobra dopolnil 38 let. V košarki bo sicer ostal kot skavt moštva Cleveland.
Že ko je leta 2015 zapustil Rusijo, kjer je igral za Lokomotivo, Krasna Krila in Nižni, je priznal, da se s tem poslavlja od igranja na najvišji košarkarski ravni. Vztrajal je pri Larnaci, s katero je vladal na Cipru, vmes pa si je privoščil še dva klubska izleta v Kuvajt in Bahrajn. Tako je še pred tedni oblekel dres Al Ahlija in Manane. Ko se je nato vrnil v Slovenijo, nam je sicer dejal, da se namerava jeseni vrniti pod koše.
A zdaj je dokončno sklenil, da je časa za konec kariere, v kateri je igral še za rimski Virtus, ljubljansko Olimpijo, v ligi NBA za Milwaukee, Philadelphio, Toronto, Detroit, Charlotte in Indiano, medtem ko pa bo kot prvi in matični klub vedno ostal Kraški zidar iz Sežane.
"Nič ne obžalujem!"
"Ključna so bila leta v Olimpiji."
Večkrat ste nam dejali: Težko je reči, da je konec. In nadaljevali. Letos pa …Star sem 37 let. Že med sezono sem imel težave s tetivo. Dvakrat na teden sem prejemal injekcijo. V vsem skupaj nisem videl več smisla. Da, lahko bi igral še pet let, a bi s tem ogrožal zdravje po koncu kariere. Tega nisem želel. Poleg tega pa me je odmaknjenost od družine vedno bolj motila. Šest sezon sem bil sam. Dovolj je bilo.
Na odločitev pa je verjetno vplivala tudi možnost nove službe v Cleveland Cavaliers?
Vsekakor. Po vsaki sezoni sem odšel v Las Vegas. Tudi letos sem bil tam na seminarjih in treningih. Spoznal sem predstavnike Clevelanda, ki so mi potožili, da nimajo oglednika oziroma skavta za balkansko področje. Hitro smo našli skupni jezik.
Nov izziv?
Da. Pokrival bom ligo ABA. Deloma bom spremljal tudi druge Evropejce, ki bodo primerni za ligo NBA.
Brez tega vprašanja ob koncu kariere ne gre: najlepši spomini?
Srebrna kolajna z mlado reprezentanco, selitev v ligo NBA in uvrstitev reprezentance na SP 2006. Lahko pa vam povem, da me še danes najbolj boli Poljska – EuroBasket 2009.
Govorite o lovu na kolajno. Lahko ta veliki met uspe Goranu Dragiću in druščini na tokratnem EuroBasketu?
Sem večni optimist. Verjamem in navijam. Fante čaka težko delo. Je pa dejstvo, da je prvenstvo zelo izenačeno. Vse je odprto.
Kdaj ste dojeli, da košarka za vas ne bo le zabava, ampak služba, ki bo na koncu prinašala celo milijone dolarjev?
Že leta 1997 v Sežani. Takrat so v moj poštni nabiralnik romale ponudbe iz ZDA, Italije in seveda Olimpije. Takrat mi je postalo jasno, da bo košarka moj poklic.
Omenili ste Olimpijo. V kolikšni meri sta vas zaznamovala ta klub in njen tedanji trener Zmago Sagadin?
Oh, najbolj! Morda so to moja ključna tri leta za košarkarski preboj. "Scali" smo kri in trenirali po šest ali sedem ur na dan. A vse z določenim namenom. Zmago je veliko pripomogel k razvoju moje kariere. Še danes sem mu hvaležen. Naj ob tej priložnosti povem še to, da v svoji karieri ne obžalujem prav nič. Če bi se odločal še enkrat, bi ubral prav takšno pot.
Pa končajmo z Olimpijo. Petrol Olimpija in novi direktor Roman Lisac. Korak v pravo smer?
Lahko povem, da sem bil tudi sam v igri za ta položaj, zato bi se vzdržal komentarjev. Klubu pa želim, da postane stabilen. Danes ga, žal, ni na zemljevidu. To vedo vsi. Tudi ljudje v ZDA. Upam, da se bo to z novim vodstvom spremenilo. To bi bilo dobro tudi za mojo novo službo.
Lep del kariere je prebil tudi v ligi NBA.
V ligi NBA se je kosal tudi s slovitim O'Nealom.
Usihajoča generacija
S košarkarskim umikom Primoža Brezca se poslavlja še en član izjemno močne slovenske (reprezentančne) generacije. Že pred tem so slovo naznanili njegovi vrstniki Matjaž Smodiš, Jaka Lakovič, Sani Bečirović, Marko Milič … Vztrajata pa Boštjan Nachbar, ki namerava nadaljevati kariero, in pa Beno Udrih v čakanju na novega delodajalca v ligi NBA.
Prav reprezentanca je dajala Brezčevi karieri poseben ton. Že leta 1998 se je kot član mlade izbrane vrste na evropskem prvenstvu v Italiji veselil srebrne kolajne. S člani, pri katerih je bil v kadru na 49 uradnih tekmah, je nato nastopil na treh evropskih in dveh svetovnih prvenstvih, kjer pa tako želene kolajne ni dočakal. Še najbližje ji je bil leta 2009 na Poljskem, kjer je bil pod taktirko tedanjega selektorja Jureta Zdovca četrti. Zdaj ta veliki met dokončno prepušča novim rodovom ...
1