SiolNET. Sportal Košarka
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Goran Dragić: Niti sanjalo se mi ni, koliko denarja je tukaj

4

termometer

Ambicije slovenske javnosti so se ob novici, da bo Goran Dragić zaigral na svetovnem prvenstvu v Španiji, povečale. Z njim smo se pogovarjali tudi o družinskem življenju, pasteh v ligi NBA ...

O presežkih, ki jih je Goran Dragić opravil v tej sezoni lige NBA v dresu Phoenix Suns, smo že ogromno pisali. Pred dnevi je dobil novo nagrado, ko so ga uvrstili v tretjo peterko najmočnejše lige na svetu, kar je nov dokaz, da je v dresu Sonc prikazal izvrstne predstave. Z mislimi je že pri naslednji, seveda pa tudi pri reprezentanci, s katero se želi na svetovnem prvenstvu v Španiji uvrstiti čim višje.

Goran, sezona v ligi NBA je verjetno že pozabljena … Ne mislim več nanjo. Pozabil sem jo. Mislim, da je za vsakega športnika to najbolj pomembno. Ne smeš gledati zgodovine, ne glede na to, ali je bila sezona vrhunska ali slaba. Pozabiti jo moraš, kajti pred teboj je nova.

Bo v novi nosil dres Phoenixa tudi odlični Kevin Love? Upam. Merimo nanj. Zelo dobro bi bilo, če bi prišel, a on odloča.

Verjetno bi radi stopili stopničko višje? Letos se vam je končnica za las izmuznila … Zagotovo. Imamo veliko željo, ker nam letos ni uspelo priti v izločilne boje. Naredili bomo vse, da nam to uspe v prihodnji. Verjamem, da nam lahko. Že letos smo kazali dobre predstave, ki jih moramo le še nadgraditi.

Zdaj je pred vami reprezentančno poletje. Ste že kaj pogledali proti slovenski skupini na svetovnem prvenstvu? Dobro bi bilo, da se v nadaljevanju izognemo Američanom, zato moramo biti prvi ali tretji, če domnevamo, da bodo oni zmagovalci svoje skupine. Imamo zelo dobre možnosti, da smo tudi mi prvi v skupini. Minimalna zahteva je, da smo tretji. Moramo vedeti, da imajo Avstralci prav tako zelo dobro ekipo, Litva je že znana košarkarska država.

S selektorjem Juretom Zdovcem ste v preteklosti že sodelovali. Kakšne spomine imate na Poljsko in leto 2009? Igrali smo dobro in bili na koncu četrti. Na začetku sem manj igral, nato pa zaradi dobrih tekem vse več. Nekaj grenkega priokusa je bilo zaradi poškodbe. Imel sem natrgano križno vez. On je mislil, da lahko igram, a nisem mogel. Nikdar nisem gojil starih zamer. Tudi z Juretom sva se odkrito pogovorila. V medijih so se pojavljali članki, da ne bom igral za reprezentanco, ker je Jure Zdovc postal prvi mož stroke. Če bi bilo tako, bi že ob njegovem novem ustoličenju rekel, da ne bom igral.

Bo levi gleženj zdržal? Trd je, zlasti zjutraj, ko se zbudim. Fizioterapevt mi je rekel, da je to normalno. Upam le, da ne bo med treningi in tekmami zatekel. Sicer pa je bistveno bolje kot med sezono, ko si ga zaradi natrpanega urnika sploh nisem mogel pozdraviti.

Kako gledate na reprezentanco Slovenije in njeno kakovost? Reprezentanca je malce spremenjena. Imamo podmladek. Brat Zoran je imel dobro sezono, prav tako Jaka Blažič, Edo Murić in njegov brat Dino. Imamo mlado zasedbo, a dovolj kakovosti, da lahko posežemo po najboljših mestih.

Pokukajva še nekoliko v vaše zasebno življenje. Zdaj ko ste v Sloveniji, se verjetno težko obrnete, ne da bi vas kdo ustavil. A se zdi, da se z užitkom fotografirate in podpisujete. Kaj vam je prinesla slava? So pozitivne in negativne strani. Negativna je to, da z družino ne moreš v miru na kosilo. Vsi bi se radi fotografirali, pogovarjali. Ne moreš posvetiti svojega časa družini, če greš kam ven. Pozitivno je to, da lahko vse skupaj poslovno in trženjsko izkoristiš. Lahko pozoveš ljudi, da v čim večjem številu pomagajo pri humanitarnih zadevah. Imaš dostop do medijev. V Sloveniji ne moreš biti slaven. Pri nas ni takšnega trženja. V ZDA je to povsem drugače, že pretiravajo in so lahko skrajni.

Slava prinaša tudi oteževalne okoliščine. Verjetno se okoli vas slinijo dekleta, ki bi vas rada potegnila na svojo stran. Kako narediti mejo, ko se kdaj pojavijo takšni položaji? Obdržati je treba razdaljo. Jaz se brez težav pogovarjam s predstavnicami nežnejšega spola, a je postavljena meja, ko bi se nekatere rade objemale. V Sloveniji tega ni, v ZDA se to dogaja, zato te tudi pripravijo na tovrstne stvari. Onstran luže so namreč dekleta, ki se ukvarjajo s tem, da te poskušajo zvabiti v nehvaležen položaj in te nato izsiljujejo. Osebno nisem imel tovrstnih težav, so jih pa imeli nekateri soigralci.

Kaj športnik sploh razmišlja, ko se vrtijo takšne številke kot pri vas? Vaša klubska plača je javna in je ovrednotena na 7,5 milijona ameriških dolarjev. Ste kot mlad fant kdaj sanjali, da boste veliko zaslužili in živeli od košarke? Ne. Kot otrok sem sanjal, da bom igral kot košarkar. Sanjalo se mi ni, koliko denarja je tukaj, kako si lahko olajšaš življenje, če postaneš vrhunski športnik ... Nikdar nisem sanjal, da bom služil veliko denarja. V ospredju je bila košarka, igranje z najboljšimi. Morda sem sanjal, da bom postal slaven in me bodo ljudje prepoznali. Denar te v mladosti ne pokvari, potem pa …

Lahko nadzorujete finance? Osebno jih lahko, obstajajo pa igralci, ki jih ne morejo. Negativna stvar je, ker vsi vedo, koliko zaslužiš – vse je javno – in te prosijo za pomoč. Zelo težko odkloniš in prav tako težko rečeš, da boš pomagal. Moraš izbirati.

Ali več zapravljate zdaj, ko imate denar? Ne. Privoščim si nekatere stvari. Največja naložba je gradnja hiše v Sloveniji. To je največ, kar sem zapravil. V ZDA sem si privoščil dober avto in to je to. Aja, še poročno uro, ki pa jo je tako ali tako kupila žena.

Še vedno poprimete za delo? Pri gradnji hiše pomagate tudi fizično? Še vedno. Ne morem biti pri miru. Zelo rad "šraufam". Doma imam motor, ki ga sicer ne vozim, a ga rad popravljam. Okoli hiše sem lani pred reprezentanco sam poprijel za kramp in lopato. Zelo rad kaj delam, sicer mi je dolgčas.

Kakšno vlogo ima pri vaši karieri sopotnica Maja? Kako težko ji je, ko ste toliko odsotni? Ji je. Imam veliko obveznosti. Zdaj ji je težje, ker imava sina. Bil sem veliko zdoma. Tudi zdaj v Sloveniji, ko sem se vrnil, sem mislil, da bo več časa. Včasih se zgodi, da mi reče, naj se odrečem kateri stvari, a me dobro razume, da je to moja služba.

V kakšno pomoč vam je? V veliko. V težkih trenutkih mi je vedno stala ob strani. Z menoj v ZDA je šest let. Ne morete si zamisliti, za koliko stvari poskrbi. Ko sem kupil hišo, se nisem šel pogajat jaz. Ko izvedo, da si zvezdnik NBA, te hočejo oskubiti, zato se je šla ona. Nato še kuha, pere, skratka veliko stvari mi olajša. Sva poročena in si pomagava po najboljših močeh.

Ima v Phoenixu družbo, da ji ni dolgčas, ko ste odsotni? Oba moja bratranca živita v Phoenixu. Kadar grem na pot, prideta na obisk. Imamo tudi zelo dobre sosede. Oni imajo štiri pse, mi pa Ponča, ki gre kdaj na obisk k njim, ko je veliko dela z otrokom. Prav tako se veliko družijo žene košarkarjev.

Zaradi številnih potovanj ogromno časa preživite na letalih. Ste kdaj izračunali, kolikokrat ste že obkrožili svet? Nisem. Se pa z igralci pogovarjamo, zakaj ne moremo uporabiti milj, ki se nam nabirajo na računu. Ne predstavljam si, koliko časa sem bil že v zraku. Bi bilo pa zanimivo videti, koliko kilometrov sem naredil zgoraj.

Res je, da štejete šele 28 pomladi – da ne bo pomote, nikamor vas ne priganjamo, saj si želimo, da bi še vrsto let igrali vrhunsko košarko ter nas razveseljevali – pa vendar so vam verjetno misli že kdaj ušle v prihodnost. Kje vidite sebe po končani karieri, verjetno ne boste sedeli križemrok, če ste dejali, da ste težko pri miru? To je dobro vprašanje. Že zdaj imamo v ligi NBA sestanke, na katerih te pripravljajo, da začneš misliti, kaj boš počel po koncu kariere. Da te vse skupaj potem ne preseneti, zato se pripraviš in se vpelješ v nekatere sfere. Jaz bi bil rad povezan s košarko, a se še nisem odločil. Agent ne bi bil, saj to pomeni veliko potovanj in dela. Mogoče bi bil trener, ampak mlajših selekcij. Ne držite me za besedo, ker se lahko veliko spremeni. Rad bi pomagal otrokom. Mogoče bi tudi v Sloveniji ustanovil klub in začel z ničle. Veliko je možnosti. Zelo bi me veselilo, da bi vodil klub in ga pripeljal na ameriško raven – od načina dela v klubu do treningov. Za takšno zgodbo potrebuješ veliko finančno pomoč in sponzorje. A zakaj ne … Morda se vključi še kakšen znan košarkar, kot so Nesterović, Milić, Lakovič, in bi naredili vrhunsko ustanovo. Idej je veliko.

Po koncu kariere ZDA ali Slovenija? Mislim, da obe lokaciji.

Postali ste tudi oče. Kam boste usmerjali sina Matea? Prav tako v šport? Z Majo sva se že pogovarjala o tem. Ona je rekla, da bo igral flavto in violino. Rekel sem, da mi je violina pri srcu in bi ga poslušal. Oba veva, da otroka ne smeva siliti v tisto, kar so sanje staršev. Otrok mora živeti svoje sanje. Če bo hotel igrati košarko, mu bomo ustregli, če violino, nogomet … Prav tako. Če se bo odločil za košarko, mu lahko oče pomaga pri tem (smeh, op. p.). Zagotovo bo njegova odločitev, ne najina.

Prej ste omenili, da ste kot otrok sanjali, da bi postali vrhunski košarkar. Kaj pa zdaj? Rad bi bil najboljši oče, kar sem lahko. Da bi sinu omogočil vse. Ne mislim finančno, ker je preskrbljen. Rad bi, da bi se v otroštvu bojeval, kot sem se jaz. Da nima vsega prinesenega k … Da dobi delovne navade.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin