Tadej Pogačar
Jonas Vingegaard
Tour de France
Torek, 30. 6. 2026, 4.34
3 mesece, 1 teden
Boj za rumeno majico na Dirki po Franciji
Vsi kažejo na Pogačarja, Vingegaard čaka na razpoke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta osvojila zadnjih šest Tourov – Pogačar 4, Vingegaard 2.
Tadej Pogačar bo na Dirko po Franciji vstopil kot štirikratni zmagovalec Toura, številka ena svetovnega kolesarstva in prvi favorit za rumeno majico. Trasa mu ponuja ogromno, prav zato pa bodo tekmeci iskali vsako priložnost, da ga prisilijo v nelagodno dirkanje, če je to v tem trenutku sploh mogoče. Jonas Vingegaard bo najverjetneje čakal težke gorske dneve, Remco Evenepoel kronometer, Florian Lipowitz tretji teden, Paul Seixas pa bo velika francoska neznanka. Tour se lahko začne po Pogačarjevih notah, a vprašanje je, kdo bo dovolj dolgo zdržal njegov ritem, če ne bo nepredvidljivih trenutkov, ki so na Touru sicer prisotni na dnevni ravni.
Dirka po Franciji se bo začela v soboto v Barceloni z ekipnim kronometrom. Že prvi dan se torej ne bo mogoče skriti. Favoriti bodo morali skupaj z moštvenimi kolegi pritisniti na pedala do konca. To ne bo etapa, v kateri bi lahko kdo osvojil Tour, lahko pa že uvodni dan izgubi dobro izhodišče. Za favorite skupnega seštevka bo zato pomembno, da prvi dan preživijo brez nepotrebne izgube časa.
Tadej Pogačar bo imel ob sebi kakovostno zasedbo, ki mu bo stala ob strani na vseh terenih. Osrednje delo v ključnih trenutkih bo nato pripadlo njemu, saj velja za kolesarja, ki se odlično znajde na prav vseh možnih kolesarskih terenih. Če je etapa eksplozivna, zna napasti. Če je dolga in naporna, zna čakati in kdaj tudi nepričakovano skočiti, čeprav na Touru, kjer se dirka kar tri tedne, takšnih potez verjetno ne bo na njegovem meniju. Svežina bo v zadnjem tednu izjemno pomembna. Če pride kronometer, praviloma ne izgublja veliko, pogosto celo pridobiva. Zato je slovenski šampion ob takšni trasi in ob vsem razkošnem arzenalu, ki ga premore, logičen prvi favorit.
Pogačarju trasa ponuja skoraj vse
Tadej Pogačar se zaveda, da bo Tour de France izjemno naporen.
Všeč so mu klanci, na katerih se lahko dirka razbije že pred zaključkom. Všeč so mu etape, na katerih ni nujno čakati na zadnjih pet kilometrov. In všeč so mu dnevi, ko drugi začnejo preračunavati, on pa vidi priložnost. Predvsem pa mu ustreza začetek, na katerem se bo že zgodaj dirkalo na polno tudi v boju za skupno zmago. V tem Pogačar uživa, saj je pravi tekmovalec po duši.
Letošnji Tour ima takšnih dni dovolj. Zgodnji prihod v Pireneje pomeni, da bo dirka na visokih obratih že od samega začetka – zlasti po ekipnem kronometru in razgibanem zaključku v Barceloni z večkratnim vzponom na Montjuic. Za Pogačarja je to lahko prednost, saj zna že od prvega tedna naprej tekmece držati pod pritiskom. Ti nikoli ne bodo vedeli, kdaj bo pohodil plin.
A v eksplozivnem začetku se skriva tudi past. Če bo Pogačar prehitro začel zbirati sekunde na vseh mogočih terenih, bodo morali kolesarji UAE Team Emirates - XRG dolgo nositi težo dirke. Tour pa se ne bo končal v prvem tednu. Prava sodba bo prišla v tretjem.
Vingegaard bo čakal tretji teden
Jonas Vingegaard je drugačen tip kolesarja. Dvakratni zmagovalec Toura ne potrebuje vsakodnevnega spektakla. Njegova največja moč je v tem, da zna Tour pripeljati v tretji teden in tam tekmeca stisniti ob zid. Če bo po prvih dveh tednih še dovolj blizu, bo za Pogačarja najnevarnejši prav on, kar se je v preteklosti že pokazalo. Ker letos ni imel takšnih težav s padci in poškodbami kot v preteklosti, bi se lahko boj za skupno zmago razpletel prav ob koncu tritedenskega dirkanja.
Bo Jonas Vingegaard, ki je sicer veljal za predvidljivega kolesarja, tokrat presenetil s kakšno drugačno taktiko?
Zadnji alpski sklop z dvojnim prihodom na Alpe d'Huez je teren, ki lahko Vingegaardu zelo ustreza. Dolgi vzponi, višinska razlika in utrujenost po skoraj treh tednih dirkanja so okoliščine, v katerih je Danec v preteklosti že znal graditi razliko.
Če bo Visma | Lease a Bike dovolj močna, bo njen načrt jasen: preživeti Pogačarjeve udarce v prvem in drugem tednu, nato pa poskusiti s pritiskom v Alpah. Vingegaard ne bo nujno potreboval veliko napadov, čeprav je letos na Giru d'Italia, ki ga je osvojil, pokazal, da ni več le tisti Jonas, ki čaka. Zna tudi sam poseči po nepričakovanem napadu. Morda pa kaj pripravi tudi na Touru.
Remco lahko zablesti v kronometru, a to ne bo dovolj, da bi zlomil Pogačarja in Vingegaarda
Pri Remcu Evenepoelu ne vemo, kaj pričakovati v težkih gorskih etapah. Kolesar Red Bull - BORA - hansgrohe ima močno orožje v kronometru, toda vprašanje je, ali mu ga trasa ponuja dovolj in ob pravem času.
Florian Lipowitz in Remco Evenepoel sta osrednja aduta ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe.
Individualni kronometer pride šele pozneje, po številnih zahtevnih dnevih. To pomeni, da ne bo šlo le za specialista proti specialistom, ampak za vprašanje, kdo bo do takrat še dovolj svež. Evenepoel lahko tam pridobi čas, vendar bo moral pred tem preživeti veliko pasti. Pireneji, razgibane etape, sredogorje, nato Alpe – vse to so dnevi, na katerih se lahko Tour za kolesarja njegovega profila spremeni v težek teren.
Njegova pot do rumene majice nima širokega taktičnega razpona. Morda bi se mu lahko nasmihala po prvih dveh etapah, ko bosta na sporedu ekipni kronometer in eksplozivna druga etapa. Da bi v gorah blestel kot Pogačar in Vingegaard, je težko pričakovati. Trasa zanj ni idealen poligon, saj mu bo v gorskih dneh zelo težko proti omenjenemu dvojcu.
Lipowitz kot tihi adut tretjega tedna
Florian Lipowitz kot drugi kapetan Red Bull - BORA - hansgrohe ne bo imel takšnega bremena kot Pogačar, Vingegaard ali Evenepoel, pa čeprav je lani dirko končal na tretjem mestu. In prav v tem je njegova priložnost. Zadnjega zmagovalca dirke Po Sloveniji je treba gledati z drugega zornega kota.
Trasa z veliko gorskimi dnevi, zahtevnim zaključkom in etapami, v katerih se utrujenost kopiči, bi mu lahko ustrezala. Pri Red Bull - BORA - hansgrohe bodo imeli zanimivo kombinacijo z Evenepoelom. Belgijec prinaša moč v kronometru in eksplozivnost, Lipowitz pa lahko postane človek za dolge gorske dneve, ko se dirka manj rešuje z enim pospeškom in bolj z vztrajnim vrtenjem pedal.
Če bo dovolj zrel v tritedenskem ritmu, lahko prav on postane eden tistih, ki bodo največ pridobili, če se bo boj velikih favoritov začel zapletati. Hkrati pa je treba izpostaviti tudi pritisk, ki ga bo vendarle nosil sam. Nemški mediji in javnost v nedavni preteklosti Touru niso namenjali toliko prostora tudi zaradi dopinške afere, zdaj pa so apetiti zrasli. Lipowitz je bil lani tretji in premagal tudi moštvenega kolega Primoža Rogliča.
Seixas – največje vprašanje med vsemi
Nadarjeni francoski kolesar Paul Seixas je drugačna zgodba. Talent ni vprašljiv. Da zna zmagovati, smo se lahko prepričali tudi letos. A Tour de France je drugačno vprašanje. Trije tedni so nekaj povsem drugega kot enodnevni prebliski ali enotedenske dirke. Tour ne bo preverjal le nog, ampak tudi želodec, glavo, ekipo, položaj v glavnini v ravninskih etapah, sposobnost preživeti slab dan in predvsem potrpežljivost.
Mladi Paul Seixas je velika naznanka v luči dirkanja v tretjem tednu.
Za mladega Francoza, ki bo sploh prvič nastopil na tritedenski preizkušnji, bo domača dirka še toliko večji pritisk. Francija že dolgo išče novega junaka za skupno razvrstitev. Bernard Hinault je leta 1985 kot zadnji Francoz osvojil Tour de France. Če bo 19-letni mladenič ostal miren, lahko preseneti. Če ga bo ponesla evforija, ga lahko Tour hitro postavi na realna tla.
Da se znajde na terenih, kot jih ponuja Tour de France, ni nobenega dvoma. A bolj kot trasa bo pomembno vprašanje, kako se bo njegovo telo odzvalo v tretjem tednu. Če bo zdržal, bo lahko kandidat najmanj za zmagovalni oder. Predvsem pa bi bil to zanj kapital za prihajajoča leta. In kapital za Francijo, ki svojega junaka čaka že več kot 40 let.
Kje se lahko Tour zlomi?
Prva past je že Barcelona. Ekipni kronometer ne bo odločil zmagovalca, lahko pa komu takoj oteži življenje. Tretji dan bodo imeli kolesarji pred seboj že 3.800 višinskih metrov, kar bo velik zalogaj.
Druga past so zgodnji Pireneji. Ker pridejo hitro, ne bo veliko prostora za počasno ogrevanje.
20. etapa na Dirki po Franciji bo pravi spektakel.
Tretja past je srednji del dirke. Takšne etape pogosto nimajo enakega glamurja kot veliki alpski vzponi, a prav tam ležijo pasti, kot so veter, padci v ravninskih etapah in napetost, ki se na Touru kopiči iz dneva v dan.
Četrta in največja past pa je zadnji alpski blok. Dvojni Alpe d'Huez je na papirju spektakel, v resnici pa zadnja selekcija. Zlasti sobotna etapa, 25. julija, bo predstavljala pravi kolesarski ognjemet, saj bodo morali kolesarji pred ciljnim vzponom opraviti še s Col du Telegraphe, Col du Galibierjem in Col de Sarenne. Na 170,9 kilometra jih bo čakalo kar 5.450 višinskih metrov.
Trasa za popolnega kolesarja – prvi favorit Pogačar
Izjemno razgibana trasa torej ni napisana le za specialista, ampak za popolnega kolesarja. Pogačar je zato prvi favorit. Vingegaard je največja grožnja, če bo dirka ostala odprta do tretjega tedna. Evenepoel upa, da bo pridobil nekaj časa v posamičnem kronometru, a ga čaka tudi veliko gorskih pasti. Lipowitz ima profil, ki lahko zraste prav v najtežjih dneh, kar je pokazal že lani. Seixas pa ima talent in neznanko, ki sliši na ime tretji teden.
Jasno pa je eno že pred začetkom Toura: obeta se izjemen spektakel svetovnih razsežnosti, s slovenskega zornega kota pa je še toliko slajše, saj je naš Tadej Pogačar osrednji favorit za skupno zmago.
