Tour de France
Tadej Pogačar
Četrtek, 7. 5. 2026, 4.00
1 teden, 4 dni
Tadej Pogačar je odgovor, 19-letni Paul Seixas pa novo vprašanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,93
Tadej Pogačar in Paul Seixas sta na dirki Liege–Bastogne–Liege skupaj vozila skoraj do konca, nato pa je slovenski šampion na zadnjem vzponu pokazal svojo moč.
Ko govorimo o serijskem zmagovanju in načinu, kako Tadej Pogačar dosega zmage, se skoraj samo po sebi ponuja vprašanje, kaj lahko tako superiornega športnika v prihodnosti sploh še žene naprej. Ne le neosvojene dirke, ampak tudi novi obrazi. Jonas Vingegaard ga je pred leti prisilil v drugačen pristop, zdaj se na obzorju pojavlja Paul Seixas – 19-letni Francoz, ki je že okusil Pogačarjevo moč in ga hkrati tudi ogrožal, s čimer svetu kolesarstva vse glasneje sporoča, da prihaja. In lahko smo prepričani, da ga bo Pogačar pričakal.
Francoski ljubitelji kolesarstva so z velikim navdušenjem pozdravili ponedeljkovo novico, da bo Paul Seixas letos nastopil na Dirki po Franciji. Njegova premierna tritedenska dirka bo kar Tour de France, ki se bo 4. julija začel v Barceloni. Pri 19 letih bo postal najmlajši udeleženec Toura po 89 letih.
Če bi kolesje kolesarske zgodovine zavrteli malce nazaj, bi marsikdo zastrigel z ušesi: kaj ni še prezgodaj takšnega mladeniča poslati v boj na najtežjo dirko na svetu?
A Seixas ni več le obetavni francoski projekt, ki mu je treba previdno odmerjati minute na največjem kolesarskem odru. V tem koledarskem letu se lahko pohvali že s sedmimi zmagami, in to na dirkah višjega ranga.
Na zadnjem spomeniku Liege–Bastogne–Liege je dihal za ovratnik Tadeju Pogačarju skoraj do konca. Slovenski šampion ga je zlomil šele na zaključnem vzponu Côte de la Roche-aux-Faucons. Na italijanski klasiki Strade Bianche, ki je ena ljubših Tadejevih dirk, je bil prav tako drugi – prehitel je celo Isaaca Del Torra, od katerega v ekipi UAE Emirates veliko pričakujejo. Za 19-letnika, ki šele spoznava najvišjo raven, so bili ti dosežki potrditev, da v sebi nosi velik potencial. Po drugi strani je z njimi razburkal domišljijo francoskih ljubiteljev kolesarstva.
Pogačar potrebuje izzive
Ob vsem tem je treba biti realen. Paul Seixas danes še ni Tadej Pogačar, še manj pa je nekdo, za katerega bi lahko že zdaj trdili, da bo letos na Touru ogrozil slovenskega šampiona.
Tadej Pogačar in Paul Seixas v sproščenem objemu po dirki – prizor, ki združuje spoštovanje šampiona in ambicije mladega izzivalca.
Vendarle je star šele 19 let, pa čeprav že kaže izjemne predstave. Prav Tour de France bo odprl novo poglavje o njegovi moči. Kako bo preživel tretji teden Dirke po Franciji, ko telo zahteva nekaj več? Kako bo preživel ves ta stres, nervozo v glavnini in medijsko pozornost, ki bo vanj usmerila poseben soj luči?
A prav zato je Seixas zanimiv. Ne kot trenutna grožnja, ampak kot nova možnost. Pogačar je njegovo moč že izkusil. Videl je, da ima osem let mlajši mladenič pogum, noge in samozavest, da se ne ustraši največjega imena v kolesarstvu. Videl je tudi, da svet kolesarstva v njem že išče novo zgodbo. Za šampiona, ki je osvojil skoraj vse, pa je lahko prav on nova spodbuda.
Ne zato, ker bi moral Pogačar zaradi Seixasa paničariti, ampak zato, ker največje športnike motivira prav to, da se jim nekdo začne približevati.
Spomin na Vingegaarda
Pogačar je to že doživel. Jonas Vingegaard ga je po dveh zaporednih zmagah na Touru prisilil v premislek. Danec mu je v letih 2022 in 2023 pokazal, da tudi on ni nedotakljiv. Da mora biti še boljši. Da mora drugače trenirati, drugače razmišljati … In Pogačar se je odzval kot šampion.
Po dveh zmagah na Dirki po Franciji ga je prav Jonas Vingegaard gnal, da je nadgradil svoje delo in posledično tudi veličino.
Vingegaard mu ni vzel veličine. Nasprotno, pomagal mu jo je povečati. Rivalstvo ga je potisnilo v novo dimenzijo. Tako kot so se v tenisu Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković desetletje in več borili drug z drugim, nato pa so jih v zadnjih letih začeli loviti Carlos Alcaraz, Jannik Sinner in pripadniki nove generacije, ki ni več želela samo občudovati velikanov, ampak jih premagovati.
In Seixas je eden takšnih, zaradi katerih se začnejo resno spraševati tudi največji. Dovolj zgovorno je že to, da se zanj zanimajo praktično vse največje ekipe v kolesarski karavani, čeprav ima pogodbo do konca leta 2027.
Francija bo od njega zahtevala več, kot kolo trenutno dovoljuje
V nasprotju s Pogačarjem bo Seixas nosil drugačno breme. Pogačar je prišel iz Slovenije, iz države brez stoletne obsedenosti s Tourom in rumeno majico. Ne njemu ne Primožu Rogliču, s katerim se je Slovenija prvič resneje začela spogledovati z najprestižnejšo majico v kolesarstvu, ni nihče nalagal bremena nujne zmage na Touru.
Seixas prihaja iz Francije, iz države, ki na domačega zmagovalca Toura čaka vse od Bernarda Hinaulta leta 1985. Zato se bo ob vsakem njegovem skoku, vsakem dobrem kronometru, vsakem dobrem gorskem dnevu in vsakem Pogačarjevem pogledu čez ramo hitro gradila velika zgodba.
Francozi so v preteklosti že večkrat iskali Hinaultovega naslednika. Nekateri so bili dobri, nekateri zelo dobri, a Tour je ostal nedosegljiv. Zdaj imajo s Seixasom nekoga, ki ni zanimiv samo zato, ker je Francoz, ampak zato, ker njegovi rezultati že pri 19 letih niso običajni.
Tretji teden bo povedal največ
Tour de France bo zato prvi veliki preizkus, vendar ne nujno preizkus za zmago. Bolj bo preizkus za prihodnost. Vprašanja se kar vrstijo. Kako se bo Seixasovo telo odzvalo po dveh tednih? Kako bo prenesel vročino, pritisk, medijske obveznosti, vsakodnevno pozornost, padce, veter, živčnost glavnine in gorske dneve, ko se ne odloča več samo z nogami? Bo tudi v zadnjem tednu deloval kot kolesar, ki se dviguje, ali kot mladenič, ki bo mladost plačal z obrestmi?
Če bo tudi takrat ohranil raven, ki jo je letos kazal na največjih dirkah, bo razprava dobila drugačno težo.
Francozi veliko stavijo na Paula Seixasa. Z novico, da bo nastopil na letošnjem Touru, jih je razveselil.
Primerjava s Pogačarjem bo prišla sama od sebe, tako kot so našega Pogija primerjali z nekdanjimi velikani kolesarskega sveta. Tudi slovenski as je leta 2019 na Vuelti, na svoji prvi tritedenski dirki, pokazal, da je drugačen in da ima v sebi nekaj več. V ekipi so imeli na začetku leta v mislih, da bi samo okusil draž tritedenske dirke in jo morda predčasno končal zadnji teden. Na koncu je osvojil tri etape, končal na skupnem tretjem mestu za Rogličem in Alejandrom Valverdejem ter svetu povedal, da prihaja veliko več kot le nadarjen kolesar in da je zvezda rojena.
In pri Seixasu bo Tour pokazal, ali ima v sebi podobno tritedensko odpornost.
Kdo je Paul Seixas? Kdo ga je navdušil za kolesarstvo?
Seixas se je za kolesarstvo navdušil kot otrok, ko je z dedkom spremljal Tour de France po televiziji, nato se je pri osmih letih vpisal v lokalni klub v Lyonu. Trenerji so ga opisovali kot zamišljenega in sramežljivega, a na kolesu se je hitro začelo kazati, da v sebi nosi nekaj posebnega.
Paul Seixas je že v mladinskih kategorijah opozarjal nase, zdaj pa je za francoske ljubitelje kolesarstva postal novi veliki up za Tour de France. Na lanskem evropskem prvenstvu je zaostal le za Pogačarjem in Evenepoelom.
Šport mu je bil položen v zibelko, čeprav ne kolesarstvo. Njegova oče in mama sta bila karateista, oče celo francoski podprvak.
Sam je pot iz mladinskih kategorij prehodil izjemno hitro. Lani je osvojil Tour de l'Avenir, dirko, ki velja za mladinski Tour de France in ki jo je v mladosti osvojil tudi Tadej Pogačar. Nato se je skoraj brez zadržka prilagodil elitni članski konkurenci.
Kot je dejal sam, si pred petimi leti ni predstavljal, da bo zdaj tu, kjer je. A ravno ta del pri takšnih talentih lahko pomeni tudi nevarnost. Vse se zgodi hitro. Včasih prehitro. Okolica začne od njih zahtevati rezultate in prihodnost, še preden imajo čas razumeti sedanjost.
Pogačar je dobil razlog, naslednika ne
Zato je treba pri Seixasu ohraniti pravo mero. Ni Pogačarjev naslednik, ker ima vsak športnik svojo pot. Ni njegov krvnik. Ni kolesar, za katerega bo moral slovenski šampion že letos na Touru spreminjati načrte.
Je pa nov obraz na obzorju. Mladi Francoz, o katerem govorijo mediji, navijači, tekmeci in tudi največji. Kolesar, ki ima dovolj rezultatov in ki ne bo izginil kot navaden utrinek.
Tadej Pogačar in Paul Seixas sta si po zahtevni preizkušnji segla v roke, mladi Francoz pa je z nastopom potrdil, da postaja eno največjih imen prihodnosti.
Pogačarju to lahko pride prav. Ko zmaguješ tako pogosto in na način, kot zmaguje on, nevarnost ni samo v tekmecih. Nevarnost je tudi v nasičenosti. V občutku, da si že vse dokazal. Da si praktično vse odgovore že dal, kajti Pogačar je osvojil praktično vse, kar se osvojiti da – velike želje so med drugim kockasti spektakel Pariz–Roubaix, Vuelta in olimpijska medalja. Že zdaj je dokazal, da je eden največjih v svetu kolesarstva, ki ga s svojim igrivim in nepredvidljivim dirkanjem dviguje na višjo raven.
Lahko rečemo, da je Paul Seixas za zdaj še vprašanje, Tadej Pogačar pa odgovor. A tudi največji odgovori v športu potrebujejo nova vprašanja, francoski čudežni deček pa je zagotovo postal eno izmed njih.
