Tadej Pogačar
Sobota, 7. 3. 2026, 19.04
1 mesec, 1 teden
Pogačar po novi mojstrovini: Treba je uživati v trenutku, nikoli ne veš, kdaj bo konec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
Od naše poročevalke iz Siene
Tadej Pogačar je v novo sezono vstopil na edini način, ki ga pozna. Zmagovalen. Že četrtič je v dominantnem slogu slavil na italijanski klasiki, speljani po valoviti pokrajini Toskane, Strade Bianche in je zdaj rekorder po številu zmag. Kaj je povedal po tekmi in kako močnega tekmeca vidi v komaj 19-letnemu Francozu Paulu Seixasu, ki se je že ob svojem debiju na tej dirki zavihtel na izjemno drugo mesto?
"Za mano je fenomenalen dan, res se ne morem pritoževati, vsak v ekipi je oddelal svoj maksimum. Brez ekipe nam ne bi uspelo zmagati. Na koncu je bilo kar na tesno, k sreči smo imeli zadaj Isaaca (Del Tora) in Jana (Christena), tako da je bilo vse pokrito … Tudi slovenske zastave ob progi so mi dale zagona. Hvala vsem navijačem, da nas podpirajo in pridejo v Sieno, ki ni ravno blizu, je pa za Slovence kar domača tekma," je v mešani coni v pogovoru za Val 202 razlagal dobro razpoloženi Tadej Pogačar.
Z rekordi in zgodovino se ne obremenjuje, skuša pa uživati v trenutku
Na vprašanje, ali razmišlja o dosežkih, s katerimi iz dirke v dirko krepi svoje ime v kolesarski zgodovini, je odgovoril, da se zaveda, da je treba uživati, dokler traja in se ne preveč obremenjevati z rekordi in zgodovino.
"Nikoli ne veš, kdaj bo konec, zato je pomembno uživati v trenutku. Zelo sem vesel, da mi je uspelo zmagati še četrtič," se je smejalo Pogačarju, ki je po zmagi oddelal še en medijski termin na novinarski konferenci v eni od srednjeveških zgradb na osrednjem trgu Piazza del Campo.
Pogačar o Seixasu: Vrhunski kolesar je in to že pri teh letih
Seveda je odgovarjal tudi na vprašanja o kvalitetah komaj 19-letnega francoskega kolesarja Paula Seixasa, vrstnika slovenskih kolesarjev Jakoba Omrzela in Erazma Valjavca, nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka, Danca Alberta Withena Philipsena, in Italijana Lorenza Finna, ki se prav tako omenja kot novo veliko ime sodobnega kolesarstva. Francoski najstnik, ki naj bi že letos nastopil na Dirki po Franciji, je dokazal, da je vsa evforija, ki se že od začetka sezone in njegovih vrhunskih predstav, dogaja okoli njega, več kot upravičena.
Seixas je danes na najbolj strmem odseku, sektorju Monte Santa Maria, kjer se je Pogačar več kot 80 km pred ciljem odločil za napad, prvemu kolesarju sveta uspel celo slediti, na koncu sicer nekoliko popustil, a osvojil izjemno 2. mesto, je pa zadnjih 80 kilometrov večino časa vozil pred Isaacom del Torom, ki je končal na tretjem mestu.
19-letni Paul Seixas z velikimi koraki stopa proti kolesarskemu vrhu.
"Paul je danes pokazal, da se zna zelo dobro voziti, da ima neverjetno moč in da je res vrhunski kolesar in to že pri teh letih. Ko sem videl, da mi je na najbolj strmem delu sektorja Santa Marie sledil, me je podžgalo in sem si rekel: Letos še ne (... boš zmagal, op. a.). Poskusil sem mu uiti in uspelo je," je povedal Pogačar, ki je tudi danes več kot uro vozil sam. O čem je razmišljal?
"Najprej sem razmišljal o tem, da je novi fant res zelo dober in da se moram zelo potruditi, da bo moja prednost čim prej narasla. Težava je bila v tem, ker najprej nisem vedel, kakšna je razlika, saj zaradi težav z zvezami nisem imel informacij iz avta, nakar sem začel ugibati, kakšna bi lahko bila razlika, pa kje je trenutno Isaac, predvsem pa sem razmišljal o tem, kaj se dogaja v ozadju. Ko sem to informacijo enkrat dobil, pa sem se osredotočil na traso, užival ob navijačih in razmišljal o tem, da moram pravočasno jesti in piti in uravnavati napor do te mere, da bom uspešno pripeljal do cilja."
Nedelja rezervirana za dobrodelnost, že čez 14 dni pa nov izziv
Pogačar bo najverjetneje že nocoj odpotoval v Slovenijo, kjer se bo jutri ob 14. uri v golf resortu Arboretum Volčji Potok udeležil dogodka ob predstavitvi sodelovanja z Jocom Pečečnikom pri humanitarnem projektu Never give up, always give back.
Naslednja dirka, prvi spomenik sezone Milano–Sanremo, ga čaka že čez 14 dni. Glede na intenzivne priprave in podrt rekord na vzponu na Cipreso, gre pričakovati spektakel.
"Dirka Milano–Sanremo je nekaj precej drugega kot Strade Bianche ali Liege, Flandrija, ker sama dirka vse do trenutka, ko pripelješ na obalo, ni zahtevna, šele tam se začuti nervoza. Peljemo se skozi serijo mest, veliko ovinkov, gor in dol, hitrosti so izjemno visoke …… Kolesarji na tej dirki so drugače grajeni kot ti, s katerimi se merim običajno, kar pomeni, da so hitrosti na ravnini višje, zato je na nek način dirka tudi precej strašljiva, … Na vzponu na Cipreso ni dovolj, če si samo stoodstoten, tam moraš biti 110-odstoten, vsa stvar je v dobri poziciji in ko enkrat prideš na Poggio, je pozicija še bolj pomembna. Ni dovolj, da si hiter na klancu, hiter in spreten moraš biti tudi na spustu. Gre res za specifično dirko, prelepo traso, ki je zelo zanimiva za dirkanje."
Preberite še:
