Tadej Pogačar
Jonas Vingegaard
Tour de France
Petek, 3. 7. 2026, 14.00
1 mesec, 2 tedna
Pogačar vs. Vingegaard
Pogačar ni več tam, kjer ga je Vingegaard nekoč zlomil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,35
Tadej Pogačar v rumeni majici pred Jonasom Vingegaardom, v dvoboju, ki se pred letošnjim Tourom zdi drugačen kot nekoč.
Rivalstvo med Tadejem Pogačarjem in Jonasom Vingegaardom je še vedno prisotno, a zdi se, da danes ni več videti enako. Jonas Vingegaard je Tadeja Pogačarja v letih 2022 in 2023 zlomil tam, kjer Tour de France najbolj boli: v gorah in v tretjem tednu. A slovenski šampion danes ni več isti kolesar. Postal je izkušenejši, popolnejši in precej manj predvidljiv, zato je pred letošnjim Tourom vprašanje za Vingegaarda bistveno bolj neprijetno: ali ima sploh še orožje, s katerim lahko zlomi številko ena svetovnega kolesarstva?
Jonas Vingegaard je bil v letih 2022 in 2023 tisti, ki je Tadeju Pogačarju pokazal, da samo napadalnost ni dovolj. Da na Touru ni dovolj biti najbolj eksploziven, če ti v tretjem tednu zmanjka zraka. Takrat je bilo rivalstvo na vrhuncu. Vingegaard je imel ekipo, ki je znala dan za dnem pritiskati, Pogačar pa je moral takrat sprejeti to, da je lahko najbolj atraktiven kolesar na svetu, a še vedno ne najboljši na Dirki po Franciji.
Takrat je bil še zelo mlad, a že izjemen. Nabiral je izkušnje in znanje, ki jih kaže zdaj. Tudi sam je dejal, da sta mu tisti dve drugi mesti dali dodaten zagon, da se je kolesarstva lotil še bolj študijsko. Vse to manifestira na cesti in nič drugače ni v tem koledarskem letu. Na Strade Bianche je odločilno napadel 78 kilometrov pred ciljem, na Dirki po Flandriji je zlomil tekmece na tlakovanih klancih, na Dirki po Švici pa brez težav prevladoval tudi v visokih gorah in se odločil že prvi dan za dolgi solo napad. Prav v tem je danes njegova največja moč – tekmeci vedo, da lahko napade skoraj kjerkoli, a odgovora pogosto nimajo.
To je za Vingegaarda najbolj neprijetno spoznanje. Ne zato, ker bi bil Danec slabši kot nekoč, ampak zato, ker je šel Pogačar še stopnico višje. Zato ga tudi Vingegaard izpostavlja kot najboljšega kolesarja na svetu.
Pogačarja danes skoraj ni več mogoče ujeti nepripravljenega
Nekoč je bilo mogoče predvideti, kje bo Pogačar najbolj ranljiv. Danes je to vprašanje, ki si ga v kolesarski karavani pogosto zastavljajo. Če etapa razpade v vetru, je med najboljšimi. Če odloča kronometer, je prav tako med najboljšimi. Če pridejo dolgi alpski vzponi, je v ospredju. Če na dirki odločajo eksplozivni klanci, je pogosto še nevarnejši.
Povrhu vsega je trasa letošnjega Toura takšna, da mu odpira ogromno možnosti. Ne ponuja le dolgih, monotonih gorskih etap, na katerih bi lahko Visma več dni zapored dušila tekmece in čakala, da Pogačar poči. Na Touru bo treba biti pozoren od Barcelone naprej. Ekipni kronometer, razgibani dnevi, Pireneji, sredogorje, Alpe, dvojni Alpe d’Huez. To je trasa za nekoga, ki zna dirkati povsod.
In Pogačar je prav letos še enkrat pokazal, da ima odgovor na vsako vprašanje za različne terene. Osvajal je največje enodnevne dirke, nato pa na Dirki po Švici prikazal moč, ki je tekmecem nagnala strah v kosti. Od načina kolesarjenja, ki ga kaže, so mnogi v karavani oddaljeni svetlobna leta.
V karavani čutijo skoraj nečloveški standard
Veliko o Pogačarjevem položaju povejo besede njegovega moštvenega kolega Floriana Vermeerscha. Ta razume, zakaj nekateri kolesarji ob Pogačarjevem napadu sploh ne poskusijo skočiti za njim.
"Razumem, zakaj nekateri kolesarji sploh ne poskušajo slediti, ko Tadej pospeši v klanec. Vedo, da bi lahko pregoreli, sledil bi protinapad in na koncu bi izgubili še več časa," je v intervjuju za HLN dejal Vermeersch.
Tadej Pogačar si je pred štartom Toura vzel čas in pozdravil navijače.
"Razumem frustracijo in malodušje med drugimi kolesarji, ko vozijo po svojih najboljših močeh, potem pa nekdo drug vozi še pet kilometrov na uro hitreje. Zdelo bi se mi narobe, če bi se namerno začel zadrževati, da bi drugim dal upanje."
Sledil je še del, ki morda najbolje razloži, zakaj je Pogačar trenutno tako težko premagljiv: "Ne moreš si predstavljati, kako dober je, zlasti ko začne govoriti o svojih vatih na kilogram. Zame je to lahko kar depresivno. Z njim se res ne moreš primerjati. Če uporabljaš Tadeja kot merilo, ne boš zadovoljen."
Vingegaard nima več očitnega trenutka za napad
Vingegaard seveda ni brez orožja. Še vedno ostaja eden redkih kolesarjev, ki lahko Pogačarja ogrozijo na najtežjih gorskih etapah in v tretjem tednu tritedenske dirke. A razlika je v tem, da danes nima več ene očitne tarče, na katero bi lahko stavil.
"Imajo res močno zasedbo, tako za gorske etape kot za kronometrsko ekipno vožnjo. A ne osredotočamo se na UAE, temveč na ekipo, ki smo jo zgradili mi. Tadej je eden najboljših kolesarjev vseh časov, a iz izkušenj iz preteklosti, ko sem ga že premagal, imam motivacijo in samozavest, da to storim spet," je dejal Vingegaard.
Če želi zlomiti Pogačarja, bo moral najti drugačen način, kot smo ga videli v preteklih dveh izvedbah. Prav zato je njegov manevrski prostor ožji kot v letih, ko je Pogačarja že premagal.
Tadej Pogačar bo moral močne noge pokazati že prvi dan v Barceloni.
Največja razlika med današnjim Pogačarjem in tistim, ki ga je Vingegaard premagal, je v tem, da je slovenski šampion bistveno bolj izkušen kot v zgodnjih 20. letih. Napak, ki jih stori, ne ponavlja. Vedno išče nov način, kako tekmecem odvzeti potencialno prednost.
Za tekmece je to naporno in nepredvidljivo, saj morajo biti vseskozi na preži, kaj se bo odločil slovenski šampion in kje bo napadel. Jasno je, da lahko napade na vseh terenih: na spustu, kratkem klancu, dolgem vzponu, lahko pridobi prednost na kronometru … Pri Vingegaardu je bilo dolgo jasno, kje je najnevarnejši, saj je specialist za težke gorske etape, izkazal pa se je tudi na kronometru.
Prav zato letošnji Tour odpira drugačno vprašanje kot pred dvema ali tremi leti. Takrat se je govorilo, kdaj bi lahko Vingegaard zlomil Pogačarja. Letos se zastavlja predvsem vprašanje, ali sploh še obstaja teren, na katerem lahko to stori. Če bo želel znova osvojiti rumeno majico, bo moral najti nekaj, česar do zdaj še ni pokazal – način, kako premagati precej bolj popolnega Pogačarja, ki se zdi ob normalnem poteku Toura premočan za vse tekmece.
