Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
2. 8. 2026,
4.00

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,49

Natisni članek

Natisni članek

skok v športno preteklost Bernard Hinault Dirka Pariz - Nica Tour de France Tour de France

Nedelja, 2. 8. 2026, 4.00

1 mesec, 1 teden

Skok v športno preteklost

Legendarni Hinault in "boksarski" incident, ki ga ni nikoli obžaloval

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,49
Bernard Hinault | Bernard Hinault | Foto Reuters

Bernard Hinault

Foto: Reuters

Tadej Pogačar se je s svojo peto zmago na Dirki po Franciji po dosežku izenačil z Belgijcem Eddyjem Merckxom, Špancem Miguelom Indurainom ter Francozoma Jacquesom Anquetilom in Bernardom Hinaultom. Zadnji, z vzdevkom Le Blaireau (jazbec), je slovel po svoji eksplozivni jezi, neizprosni agresivnosti in brezkompromisnem odnosu tako na kolesu kot zunaj njega. Na enega izmed dogodkov, ki so zaznamovali njegovo bogato kariero, smo se spomnili v tokratnem Skoku v športno preteklost.

Danes 71-letnega Bernarda Hinaulta se spominjamo po številnih dosežkih. V profesionalni karieri, ki je trajala nekaj več kot desetletje, je – poleg že omenjenih petih zmag na Touru – na najprestižnejši dirki na svetu osvojil še 28 etapnih zmag, trikrat zmagal na Giru d'Italia, dvakrat na Vuelti in tudi na Dirki po Lombardiji in Liège–Bastogne–Liège, enkrat pa je postal svetovni prvak.

Kljub izjemni karieri pa ni nikoli zmagal na dirki Pariz–Nica, kjer je bil leta 1978 drugi, šest let pozneje pa tretji. Danes legendarni Francoz je na dirkah večkrat pokazal tudi svojo eksplozivnost in brezkompromisnost, nič drugače ni bilo na dirki Pariz–Nica leta 1984, kamor je član ekipe La Vie Claire prišel potem, ko je nekaj dni prej odstopil z dirke Omloop Het Volk (enodnevna kolesarska klasika v Belgiji, ki poteka od leta 1945).

Takratna izvedba dirke je bila izjemno naporna, saj je bilo sedem etap stisnjenih v zgolj štiri dni – na programu sta bila prolog in dva dneva z razdeljenima etapama, med njimi tudi etapni cilj na Mont Ventouxu. Pred začetkom pete etape, 12. marca 1984, je v skupnem seštevku vodil Robert Millar iz ekipe Peugeot.

Hinault silovito napadel, nato pa ...

Peta etapa je bila dolga 174,5 kilometra in je vodila od Miramasa do La Seyne-sur-Mer na Azurni obali. Na spustu s prelaza Col de l'Espigoulier, vzhodno od Marseilla, je Hinault silovito napadel, da bi se otresel Millarja. To mu je tudi uspelo, hkrati pa je s seboj potegnil še skupino približno 20 drugih kolesarjev. Hinault in vodilna skupina sta imela približno 45 sekund prednosti, ko so približno 35 kilometrov pred ciljem naleteli na cesto, ki so jo zaprli delavci in sindikalni predstavniki iz ladjedelnice v La Ciotatu oziroma tisti dan protestniki.

Fotografije in celo videoposnetek jasno kažejo, kaj se je zgodilo potem. Hinault, oblečen v rumeno-rdeči dres ekipe La Vie Claire, ob prizoru na cesti skorajda ni zaviral, ampak namenoma zapeljal naravnost v množico protestnikov, ki je mahala s transparenti. Najprej je padel na tla, a se takoj pobral, poiskal najbližjega protestnika, z desno roko močno zamahnil in ga udaril, medtem pa so po zraku leteli protestni letaki. Takoj po tem je Francoz istega moškega poskušal udariti še enkrat, prerivanje se je nadaljevalo, vendar ga je ob tem nekdo povlekel nazaj, nato pa se je opotekel do kolesarja ekipe Panasonic. Bernard Rapp, novinar takratne televizije Antenne 2 (današnja France 2), je prizor opisal kot pravi boksarski obračun.

Na prizorišču je bila tudi policija, ki je razmere sčasoma umirila. O samih protestnikih sicer danes ni veliko znanega. Ladjedelnica v La Ciotatu je leta 1982 doživela obsežno prestrukturiranje, ladjedelništvo pa je tam dokončno prenehalo leta 1988. Danes se območje uporablja predvsem za popravila in servisiranje plovil.

Bernard Hinault | Foto: Getty Images Bernard Hinault Foto: Getty Images

Hinault dogodka ni obžaloval

Hinault je po incidentu razmišljal, da bi odstopil z dirke, vendar se je nato odločil nadaljevati. Etapo so ponovno začeli tako, da je ubežna skupina dobila enako časovno prednost pred glavnino, kot jo je imela pred incidentom. V cilju je slavil Eddy Planckaert, drugi je bil Sean Kelly, tretji pa Hinault. Kelly je s tem prevzel vodstvo v skupnem seštevku in nato osvojil svojo prvo od skupno sedmih zmag na dirki Pariz–Nica.

Dosežek Kellyja pa je ob tem močno "zasenčilo" dejanje Hinaulta, ki je ostalo eno najbolj razvpitih in nepozabnih dogodkov v zgodovini profesionalnega kolesarstva. Nekdanji kolesar je tudi po karieri o tem incidentu večkrat spregovoril in ga nikoli ni posebej obžaloval. Nasprotno, saj ga je vedno predstavljal kot spontan odziv človeka, ki mu je bilo preprečeno opravljati svoje delo. "Uspelo se nam je otresti glavnega tekmeca, morda bi končno dobil to dirko, potem pa so bili na cesti protestniki. Delavci zaradi množičnih odpuščanj niso bili zadovoljni in potem se je zgodilo," je o dogodku v intervjuju za Rouleur razlagal Francoz.

"Seveda je bil to del mojega značaja, preprosto sem se branil pred njimi. Mi smo dirkali, bili smo jezni, dirka je bila v polnem teku. V tistem trenutku sem vedel, da izgubljam dirko. To je bil tudi edini trenutek, ko bi jo lahko zmagal. Nihče mi ne bo preprečil, da opravljam svoje delo," je še dodal nekdanji francoski kolesar. Hinault sicer nikoli ni trdil, da je ravnal pravilno, vendar tudi ni izrazil obžalovanja ali se javno opravičil. Incident je obravnaval kot posledico izjemno napete tekmovalne situacije in svoje tekmovalne narave.

Več iz rubrike Skok v športno preteklost:

Greg LeMond in Laurent Fignon
Sportal Pred Pogačarjevim slavjem: zadnji dan Toura prinesel najbolj boleč poraz
Slovenija : Argentina, slovenska košarkarska reprezentanca, Luka Dončić
Sportal Življenjska predstava Luke Dončića v slovenskem dresu
Melissa Johnson
Sportal Ko je skoraj gola študentka ustavila Wimbledon
Ne spreglejte