SiolNET. Sportal Kolesarstvo
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Junak slovenskih cest odhaja v pokoj in priložnost prepušča mlajšim

1

termometer

 | Foto:
"Dejstvo je, da mi kaj drugega kot zaključek kariere, niti ni preostalo. Zakaj bi jokal?" se sprašuje Tomaž Nose, ki po 21 letih treningov, trdega dela in odrekanj, zaključuje svojo športno pot.

Tomaž Nose je eden tistih, s katerimi se lahko zaklepetaš že ob prvem srečanju. 32-letni kolesar iz kraja Gabrje, ki so že večkrat gostile državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, hribolazec po kolesarski afiniteti, ljubljenec navijačev dirke Po Sloveniji, kjer je v skupnem seštevku zmagal dvakrat, leta 2006 in 2007. Ironično, prav s prvo zmago na dirki Po Sloveniji je povezana tudi najtežja epizoda njegove kariere. Zaradi domnevnega kršenja dopinških pravil so mu namreč naslov odvzeli, a je Nose na Športnem arbitražnem razsodišču v Lozani pozneje dokazal, da je šlo zgolj za birokratsko napako, da ni storil ničesar prepovedanega in je po skrajšanju kazni sezono lahko nadaljeval. "Nisem in ne bom dopingiranec, čeprav me je za to komisija Kolesarska zveza Slovenije z lahkoto proglasila," je zatrdil takrat. Da je njegovo življenjsko poslanstvo v kolesarstvu, je spoznal že pri 11 letih. Zablestel je kot mladinec, ko je bil na svetovnem prvenstvu leta 2000 v Franciji izvrsten 5. V dresu Phonaka je bil na prestižni klasiki Po Lombardiji 25., vmes se je zgodilo marsikaj, tudi drugo mesto na etapi dirke Po Sloveniji, ki se je končala na Vršiču in kjer je Nosko, za prijatelje, zaostal le za letošnjim vladarjem francoske pentlje, Vincenzom Nibalijem. Zadnjo dirko v okviru Mednarodne kolesarske zveze je odpeljal lani, ko je na SP v Firencah z ekipo Adria Mobil, za katero je vozil večji del kariere, v ekipnem kronometru končal na zanje vrhunskem 20. mestu, na zadnji domači dirki, VN Avtomojster, na kateri slovenski kolesarji "zašpilijo" sezono, pa je bil drugi.

V domačem klubu so vam pripravili iskreno in ganljivo slovo, a solz, razen pri vaši mami, nismo videli. Ali to pomeni, da ste odločitev o športni upokojitvi pri sebi predelali že pred časom in ste se nanjo že privadili? Sploh si nisem mislim, da mi bodo v klubu pripravili kaj takega. Rekli so le, da bodo pripravili zaključno novinarsko konferenco, da tako pač mora biti in da naj bom ob 18. uri v klubu. To je vse. Vse so sami organizirali.

Dejstvo je, da mi kaj drugega kot konec kariere niti ni preostalo. Zakaj bi jokal? No, moja mami je že potočila kako solzo, kar je logično, saj jo skrbi zame, ampak kaj hočemo. Treba je pokazati veselje, ne smem pa biti razočaran in sedeti na stolu kot en mrtvec.

Ali slovesu botruje tudi nasvet zdravnika, ki vam je opisal, kaj vse se lahko zgodi, če se bodo vaši padci in poškodbe nadaljevali? (Konec leta 2013 si je Nose v prometni nesreči, ko je vanj trčil kombi, zlomil medenico, rebra, ključnico ...) V bistvu stalno čutim bolečine.

V predelu medenice? Ja, vijake bom imel za vedno v telesu in če kolesarim na polno, neprestano čutim bolečine.

Bi se pa verjetno lahko vozili nekje v ozadju še kako leto? Ja, ampak se ne bom, ker to pomeni, da bi kradel priložnosti mladim, ki jih je v našem klubu res veliko. Če bi bil "smotan", bi se pa lahko vozil, seveda. Pa tudi škoda se mi zdi, da bi zdaj treniral na polno, potem pa januarja ali februarja odnehal, ker ne bi zmogel, pa še padel bi spet lahko …

Ali zaradi vseh teh padcev podzavestno čutite strah? Ja, vozim res precej počasi.

Z gorskim kolesom ali "specialko"? Z "gorcem". Čutim strah in vem, da bi ga čutil tudi na dirki. Poglejte, kakšen sem (pokaže na ključnico, op. a.), kako imam zraščeno ključnico! Niso mi je operirali, ker ni šlo za tak zlom in vse skupaj se mi je narobe zaraslo. Moral bi mirovati, jaz pa gor povoj in gremo.

Običajno imajo športniki ob upokojitvi že nek rezervni načrt, vsaj svita se jim, kaj bi želeli početi v "civilnem" življenju, kaj boste zdaj počeli vi? Končno se bom lotil fakultete. Že 14 let delam izpite (Nose je absolvent visoke šole za upravljanje in poslovanje, op. a.). Zdaj bom končno imel čas tudi za to. Odkar sem na bolniški, sem opravil šest ali sedem izpitov, kar je super. Če bi dirkal, jih seveda ne bi. Komu se ljubi po petih urah na kolesu še brati knjige? Kaj pa vem, morda mi bo fakulteta kdaj prišla prav. Zdravje je na prvem mestu. Če bi gledal samo na denar, bi morda še vedno vrtel pedala.

Ali obstaja možnost, da bi kariero nadaljevali v klubu Adria Mobil, na kakšnem drugem mestu? Nikoli se ne ve, o tem se še nismo pogovarjali, bomo pa vedno zelo povezani.

Je trenerska vloga izključena? Za to potrebuješ licenco in cel kup drugih stvari. Poleg tega je v klubu že zdaj dovolj trenerjev, sicer pa se nikoli ne ve. Morda pa se čez deset let res preizkusim v trenerski vlogi, nikoli ne veš. Mi pa nikoli ni problem pomagati, lahko tudi mehaniku pomagam čistiti kolesa.

Kaj pa kot maser? Ne, ta smer me pa ne zanima.

Kaj vam je dal KK Adria Mobil? Vsi omenjajo, da sta vzdušje in povezanost skoraj družinska. Vse življenje sem del tega kluba, 21 let! Z vsemi se tikamo, no, razen z Mojco (Mojca Novak je predsednica kluba AA, op. a.), zanjo se spodobi, da jo vikamo. Verjetno je veliko povezano tudi s tem, da sem domačin, verjetno sem bil tudi zato deležen takega slovesa.

Leto in pol ste kolesarili v profesionalnem švicarskem klubu Phonak, v času, ko je tam vozil tudi Tadej Valjavec. Prej ste že omenili, da bi s to zrelostjo, kakršna vas odlikuje danes, takrat ravnali precej drugače. Bili ste zelo mladi, imeli ste šele 22 let. Kako velika razlika je biti član Phonaka ali Adrie Mobil? Ja, v Adria Mobilu si kot član družine, tam pa sem bil tujec, mimogrede te kdo prevara. Nikogar ne poznaš, prideš med neznane ljudi, tukaj pa poznam vse.

Imeli ste šele 22 let. Da in tam so bili sami izkušeni ter starejši kolesarji, ki so dirkali na največjih dirkah, jaz pa novinec z malo izkušnjami.

Se spomnite, kako je bilo, ko ste dobili njihovo ponudbo? Verjetno je bila to za vas velika čast? Leta 2004 sem imel dobre rezultate in so me opazili. Navezali so stike z mojim klubom in sem šel. Pri nas smo sodelovali kolegialno in nihče ni zahteval odškodnine zame. Če imaš možnost iti med profesionalce, pač pojdi.

Kako drugačen je bil sam način dela, tempo? Ne vem, kako so delali oni, videli smo se tako ali tako samo na skupnih pripravah in dirkah, večino treningov sem opravil sam.

Dvakrat ste zmagali v skupnem seštevku dirke Po Sloveniji, ki je za klub Adria Mobil najpomembnejša dirka, leta 2006 in 2007. Prvi naslov so vam zaradi domnevne kršitve dopinških pravil odvzeli. Zakaj je pravzaprav šlo? V tistem času sem jemal zdravilo testoviron (zaradi zdravljenja osteoporoze, op. a.), ki sem ga dobival na kliničnem centru. Zanj sem imel vsa potrdila, tudi potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije, manjkalo pa mi je potrdilo Mednarodne kolesarske zveze.

Še enkrat bi povedal, nikoli nisem bil na nič pozitiven, ampak na Kolesarski zvezi Slovenije so rekli, da sem. Takrat smo se šli pritožit v Švico (na Športno arbitražno razsodišče (CAS) v Lozani, op. a.) in tam rešili zadevo. Oni so potrdili mojo zgodbo. Ker nisem imel potrdila za prepovedano snov, so mi vzeli zmago na dirki Po Sloveniji, sezono pa sem lahko normalno nadaljeval.

Kaj boste kot sveže pečeni športni upokojenec najbolj pogrešali? Tempo, ki sem ga živel zadnja leta. Skoraj celotno leto smo bili naokrog. Januarja in februarja na pripravah, od marca naprej na dirkah. Skoraj ni bilo konca tedna, da ne bi imeli dirke, po sezoni je bilo le malo počitka, niti meseca odmora ni bilo. Vse leto je bilo povezano s športom, zdaj pa bo precej drugače.

Danes je to sicer dober občutek, vem pa, da bo prišlo za mano. Zadnjič sem šel po sedmih mesecih prvič ponovno na kolo. Pogrešam ga, pogrešam to, da se preznojim, da znorim telo.

Se boste pa z njim verjetno še družili za rekreacijo? Da, vozil se bom z gorskim kolesom. Obvezno se moram gibati! Najmanj dvakrat na teden po pol ure. To bo od zdaj moje gibanje.

Boste še spremljali svet profesionalnega kolesarstva ali bo lažje, če se mu izognete? Daleč od oči, daleč od srca, pravijo. Seveda bom. Pogledat si bom šel vsako etapo dirke Po Sloveniji. 21 let ne moreš kar pozabiti.

Ko boste otrokom pripovedovali, kaj ste dosegli kot kolesar, s čim se boste pohvalili? Zame in za mojo ekipo so bile najpomembnejše dirke Po Sloveniji, sicer pa imam doma polno pokalov in medalj, tako da jim bom lahko pokazal marsikaj. Mi je pa vsak rezultat veliko pomenil, če sem ga dosegel med pravimi kolesarji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin