Petek, 5. 6. 2026, 17.02
1 mesec, 1 teden
Intervju z Giorgio Bronzini, eno najboljših sprinterk v zgodovini kolesarstva
Italijanka brez dlake na jeziku: Ženske niso moški. Ne potrebujemo cirkusa, ampak uravnotežene dirke.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
Giorgia Bronzini, enaj najboljših sprinterk v zgodovini ženskegta kolesarstva, je v intervjuju za Sportal delila svoj pogled na razvoj ženskega kolesarstva.
Med našim obiskom ženskega Gira smo se pogovarjali z nekdanjo italijansko kolesarko Giorgio Bronzini, dvakratno svetovno prvakinjo v cestnem kolesarstvu in eno najboljših sprinterk v zgodovini. Danes 42-letna Bronzini tudi po koncu kariere ostaja močno vpeta v žensko kolesarstvo. Deluje kot športna direktorica ekipe Human Powered Health, kjer svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše kolesarke. V intervjuju za Sportal je spregovorila o razvoju ženskega kolesarstva, razlikah med obdobjem, ko je sama dirkala, in današnjim profesionalnim okoljem, o vlogi žensk v ekipah, podatkih in zanašanju na instinkt.
Danes 42-letna Giorgia Bronzini velja za eno najuspešnejših italijanskih kolesark svoje generacije in eno najboljših sprinterk v zgodovini ženskega kolesarstva. Med njene največje dosežke sodita dva zaporedna naslova svetovne prvakinje na cestni dirki, ki ju je osvojila v letih 2010 in 2011, izjemna pa je bila tudi na velodromu. Leta 2009 je postala svetovna prvakinja na stezi v dirki na točke.
Posebno mesto v njeni karieri ima tudi ženski Giro, na katerem je dosegla osem etapnih zmag, leta 2005 pa osvojila tudi razvrstitev po točkah. Med pomembnejše uspehe sodijo še etapne zmage na dirkah Tour of Qatar, Tour of California, Tour of Chongming Island, La Route de France in Tour de l’Ardèche.
Trikrat je nastopila tudi na olimpijskih igrah, medalji pa je bila najbližje leta 2012 v Londonu, kjer je cestno dirko končala na petem mestu. Skupno je v svojem tekmovalnem življenjepisu zbrala več kot 90 zmag na cesti in stezi, slovela pa je predvsem kot taktično izjemno zrela sprinterka, ki je znala izkoristiti tudi najtežje in najbolj nervozne zaključke velikih dirk.
Tudi po koncu tekmovalne kariere je ostala vpeta v kolesarstvo. Preselila se je v spremljevalni avtomobil in postala športna direktorica. Prve korake v drugi karieri je naredila pri ženski ekipi Trek-Segafredo, nato delovala pri Liv Racing TeqFind, od sezone 2024 pa je športna direktorica pri ženski ekipi Human Powered Health.
INTERVJU: Giorgia Bronzini
Giorgia, kako danes doživljate moderno kolesarstvo, če ga primerjate s časom, ko ste bili sami vpeti v tekmovalni sistem?
Razlika je ogromna in zelo sem ponosna na napredek, ki ga je žensko kolesarstvo doživelo v zadnjih letih. Mislim, da sem bila tudi sama del vseh bitk, ki smo jih ženske v preteklosti morale izboriti. Zato sem ponosna na delo, ki smo ga opravile kolesarke moje generacije. Veliko nas je še vedno prisotnih v karavani, le v drugih vlogah, in pomagamo dvigovati raven ženskega kolesarstva.
Danes vidimo, da se sponzorji in tudi moške ekipe vse bolj približujejo ženskemu kolesarstvu. To je pomemben korak.
Kje pa je po vašem mnenju še največ prostora za napredek? Žensko kolesarstvo je v primerjavi z moškim še vedno precej mlado. Letos spremljamo šele 37. izvedbo Giro d'Italia Women, medtem ko jih je moški Giro doživel že več kot sto.
Mislim, da bi morali v žensko kolesarstvo bolj vključevati ljudi, ki izhajajo iz njega, ki ga poznajo od znotraj in ki so spremljali vse spremembe. Ne samo ljudi od zunaj ali iz moškega kolesarstva.
Vedno moramo imeti v mislih, da ženske niso moški. Način, kako se ukvarjaš s športom na najvišji ravni, ni enak, tudi zaradi telesa in vseh stvari, ki so povezane z njim. Ženske so ženske, moški so moški. Oboji so profesionalci, a niso enaki. Ženske, ki so bile dolgo del tega športa, zelo dobro vedo, kako se telo odziva in kaj vse lahko vpliva nate. Sama bi verjetno težko v celoti razumela moške, če bi bila v obratni vlogi. Zato mora biti spoštovanje obojestransko.
"Vedno moramo imeti v mislih, da ženske niso moški. Način, kako se ukvarjaš s športom na najvišji ravni, ni enak, tudi zaradi telesa in vseh stvari, ki so povezane z njim. Ženske so ženske, moški so moški. Oboji so profesionalci, a niso enaki."
A v ženskem kolesarstvu je še vedno veliko moških.
Da, veliko jih je. V zadnjih letih sicer opažam, da se skuša vključiti več žensk, in to je dobro. A podobno kot v širšem delovnem okolju so ženske pogosto še vedno korak za moškimi, ko gre za vodilne vloge.
V našem svetu bi bilo pomembno, da se več glasu nameni ženskam in da se bolj upošteva mnenje žensk, ki so v ženskem kolesarstvu že zelo dolgo. Ne zato, da bi šli v skrajnosti, saj mislim, da žensko kolesarstvo ne potrebuje ekstremnih rešitev. Potrebuje dobro vodenje, jasno smer in močne ženske ob ženskah.
Kaj je največja pozitivna sprememba v primerjavi s časom, ko ste sami dirkali?
Denar. Zagotovo denar. In ljudje, ki so ženskam dali pravico oziroma možnost, da rastejo. Prej morda niti ni bilo prave ideje, da bi ženskemu kolesarstvu sploh omogočili rast.
Mislim, da je bila prva ekipa, ki je zares odprla vrata, Trek. Bila sem del tega projekta in na to sem zelo ponosna. Ko so se ta vrata odprla, so tudi druge ekipe začele drugače gledati na žensko kolesarstvo in mu ponudile priložnost.
Leta 2011 je na Danskem ubranila naslov svetovne prvakinje v cestnem kolesarstvu.
Hvaležna sem vsem velikim ekipam, ki so naredile ta korak, pa tudi manjšim, ki so še vedno tukaj in vlagajo veliko truda. Seveda tudi sponzorjem.
A še enkrat: če želiš žensko kolesarstvo razvijati pravilno, moraš delati z ljudmi, ki imajo izkušnje iz ženskega kolesarstva. Ti razumejo, katere korake je treba narediti. Ni nujno, da so ti koraki ogromni. Pravzaprav jih ne potrebujemo.
Torej žensko kolesarstvo ne potrebuje ekstremnih potez?
Ne. Tudi pri moških vidimo, da se vse bolj išče meja: najtežji vzpon vseh časov, makadam, nekaj še bolj spektakularnega … Ampak mislim, da tega res ne potrebujemo.
Dovolj je, da imaš uravnotežen Giro ali Tour. Da imaš vožnjo na čas, ravninske etape, gorske etape. To je dovolj. Ni treba dodajati spektakularnih stvari za vsako ceno. Ženske in moški niso cirkusanti, ampak športniki.
Če pogledate nazaj na svojo kariero: glede na vse, kar ste dosegli, bi danes v drugačnih razmerah in z večjimi prihodki verjetno živeli precej drugače.
Verjetno bi se moje življenje spremenilo, da. A ne obžalujem. Zelo sem srečna s tem, kar sem dosegla v karieri. Kariero sem končala, ker sem se sama tako odločila. Bila sem utrujena od treningov, od vsega vloženega napora, in dosegla sem tisto, kar sem si želela.
Manjkala mi je samo olimpijska medalja. Najboljša sem bila peta, a tudi tega ne obžalujem. Poleg tega sem zmagala na zadnji dirki v karieri. To je bila češnja na torti.
Zdaj se s športom ukvarjam samo še zato, da ostanem zdrava. In res si želim svoje izkušnje in znanje čim bolje predajati svojim kolesarkam.
"Dovolj je, da imaš uravnotežen Giro ali Tour. Da imaš vožnjo na čas, ravninske etape, gorske etape. Ni treba dodajati spektakularnih stvari za vsako ceno. Ženske in moški niso cirkusanti, ampak športniki."
Ko jih spremljate iz spremljevalnega avtomobila, se bolj zanašate na instinkt ali na podatke?
Na instinkt. V mojem času podatkov ni bilo. Zdaj skušam to združiti. Seveda se je vse razvilo in ne morem biti slepa za podatke ter reči, da jih ne potrebujemo. Potrebujemo pravo ravnotežje.
Svojim kolesarkam vedno pravim, da je prava odločitev tista, ki ti jo narekuje instinkt. Če se potem izkaže, da je bila odločitev napačna, jo analiziramo. Ampak svojega instinkta nikoli ne smeš ignorirati. To jim vedno govorim.
Dober primer je bil rezultat naše kolesarke Lily Williams v 3. etapi Gira, kjer je osvojila 2. mesto. Sledila je instinktu in uspelo ji je. Brez obžalovanja. To je bil dober dokaz, kako pomembno je zaupati sebi.
V cilju kronometra na letošnjem Giru.
Kakšne cilje ste si v ekipi zastavili za letošnji Giro?
Naš glavni cilj v skupnem seštevku je uvrstitev Barbare Malcotti med prvo deseterico. Če bi dosegla še kaj več, bi bili seveda več kot zadovoljni. Sezona je dolga. Barbara bo letos nastopila na vseh treh Grand Tourih, zato ni lahko biti v vrhunski formi na vsaki takšni dirki. A ker je Italijanka, je bilo jasno, da mora biti tukaj. Tudi sama si je tega zelo želela.
Začetek sezone je bil zanjo nekoliko zapleten, saj je doživela hud padec. Vrnila se je na Vuelti, tam je bila dobra (deveto mesto v skupnem seštevku, op. a.), zdaj pa je tukaj naredila še korak naprej. Veselimo se nadaljevanja, a v športu je vedno veliko nepredvidljivih stvari. Zato moramo iti iz dneva v dan, sprejeti, kar pride, in s kolesarkami poiskati najboljše rešitve.
Kaj menite o spremembi termina ženskega Gira, ki se je iz tradicionalnega julijskega termina preselil v maj oz. junij in ni več na sporedu istočasno kot moški Tour de France?
Mislim, da je glede televizijske pokritosti to dobra poteza. Zdaj nismo več v istem terminu kot moški Tour, zato morda ljudje ne bodo ves čas doma pred televizijo gledali moškega Toura in bodo lahko prišli tudi ob cesto navijat za dekleta. Bomo videli, ampak mislim, da je sprememba korak v pravo smer.
Preberite še:
