Kakšen pekel so Pogačarju pripravili tokrat?

Sportal Vsi kažejo na Pogačarja, Vingegaard čaka na razpoke

Skupna trasa letošnjega Toura meri 3.333 kilometrov in ima skupno višinsko razliko 54.450 metrov. V 21 etapah jih je sedem ravninskih, primernih za sprinterje, štiri hribovite za t. i. "puncheurje" ali ubežnike, osem gorskih, pet od teh s ciljem na klancih Gavarnie-Gèdre, Plateau de Solaison, Orcières-Merlette in Alpe d'Huez (dvakrat) ter po en posamični in ekipni kronometer. Prav s tem se bo dirka v soboto v Barceloni tudi začela.

Sportal Nagradni sklad Dirke po Franciji 2026: koliko bodo zaslužili najboljši?

Tour za Pogačarja?

"Pogačar lahko zmaga na desetih etapah, če si zaželi. Za sprinterje je zelo malo priložnosti, še manj za specialiste za klasike," se je pred dnevi pridušal 33-letni Nizozemec, nekdanji Vingegaardov in Rogličev moštveni kolega pri Vismi, zdaj pa član Astane Mike Teunissen. Trasa je po njegovem mnenju pisana na kožo prav vsestranskemu Tadeju Pogačarju.

Pričakovati je, da bo Jonas Vingegaard svoje priložnosti iskal v gorah, pa še te bolj v zadnjem tednu dirke, ko bo lahko izkoristil svojo skoraj nečloveško sposobnost regeneracije. Dotlej naj varčuje s svojimi močmi, predvsem pa z močmi svojih kolegov v ekipi Visma | Lease a Bike, je dvakratnemu zmagovalcu Toura na srce položil nekdanji ameriški šampion Chris Horner.

Če bodo Vingegaard in strategi v Vismi poslušali nasvete, bo poskušal Danec v prvih dveh tednih le slediti slovenskemu favoritu in v zadnji teden priti s kar najmanjšim mogočim zaostankom, nato pa v izjemno zahtevnem dvojčku brutalnih gorskih etap, 19. in 20., napadel z vsemi neporabljenimi atomi moči in poskušal Pogačarju zadati odločili udarec.

Foto: Guliverimage

Odločilni udarec že v prvem tednu?

Do zadnjega tedna pa utegne Pogačar pridobiti že neulovljivo prednost, meni Vingegaardov rojak in nekdanji najboljši hribolazec s Toura Michael Rasmussen. Minute naskoka bi si lahko Pogačar pridobil že v prvi gorski etapi dirke, šesti dan Toura, ko se bodo kolesarji povzpeli na zloglasni Tourmalet v Pirenejih. "Obstaja resnično tveganje, da se bo dirka odločila tam. Do vrha Tourmaleta si lahko nabere minuto prednosti pred Vingegaardom, nato lahko ta do cilja naraste do dveh minut," je špekuliral Rasmussen.

Pogačar namenjen med nesmrtne

Tadej Pogačar je izraziti favorit za skupno, njegovo že peto zmago na dirki vseh dirk, so si bolj ali manj enotni strokovnjaki. Vingegaarda vidijo kot njegovega edinega resnega izzivalca, čeprav Francija veliko pričakuje od svojega 19-letnega dragulja Paula Seixasa. A Pogačarja vseeno čaka izjemno garanje, da se pridruži elitnemu klubu petkratnih zmagovalcev Toura, Jacquesu Anquetilu, Eddyju Merckxu, Bernardu Hinaultu in Miguelu Indurainu.

Tudi najboljši kolesar sveta bo moral pametno razporediti moči in se ne razdajati že v prvem tednu dirke, sploh zaradi pričakovane hude vročine na dirki. A Pogačar na novo piše pravila profesionalnega kolesarstva, tekmece zna presenetiti takrat, ko to najmanj pričakujejo, s tem pa navdušuje tudi gledalce po vsem svetu. Z nestrpnostjo pričakujemo njegove nove mojstrovine, tukaj pa predstavljamo osem etap, ki bi utegnile biti ključne na dirki.

1. etapa, ekipni kronometer, Barcelona (19,6 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Ekipni kronometer je bil na Touru nazadnje leta 2019. Zmage v drugi etapi v Bruslju se je takrat veselila ekipa Jumbo Visma s kapetanom Stevenom Kruijswijkom, medtem ko je kasnejši zmagovalec dirke Egan Bernal s kolegi iz Ineos Grenadiers zaostal 20 sekund. Te je zlahka nadoknadil kasneje v gorah, a nevarnost vožnje na čas je tedaj občutil španski adut Mikel Landa, ki je z Movistarom na kronometru izgubil več kot minuto.

Letos bodo kolesarjem v ekipnem kronometru šteli individualne zaostanke, kar pomeni, da kapetani ekip, ki resno računajo na visoko uvrstitev v skupnem seštevku, ne bodo tako usodno odvisni od moštvenih kolegov, vsekakor pa lahko že prvi dan 113. Toura pričakujemo časovne razlike med favoriti za rumeno majico.

Ekipni kronometer v Barceloni je sicer dolg le dobrih 19 kilometrov, v zaključku pa kolesarje čaka vzpon na Montjuic (1,1 km/5,1 %), kjer bodo ekipe poskušale taktično "izstreliti" svoje kapetane do kar najboljšega izida. Razlike bodo, a verjetno ne bodo prav velike.  

6. etapa, Pau–Gavernie-Gedre (186 kilometrov)

Foto: zajem zaslona

Prva uradna gorska etapa bo sicer že tretja, v kateri kolesarje čaka dobrih 3.900 višinskih metrov in cilj na klancu tretje kategorije, toda veliko resnejši gorski izziv kolesarje pričakuje v šesti etapi, v kateri se bodo povzpeli tudi na Col de Tourmalet, 2.107 metrov nad morjem, sklepni klanec Gavernie-Gedre pa je dolg skoraj 19 kilometrov in čeprav ima le 3,7-odstotni povprečni naklon, utegne biti že zaradi dolžine izjemen izziv.

Col d'Aspin (12 km/6,5 %) in Tourmalet (17,2 km/7,3 %) zagotovo ne bosta le ogrevanje za končni izziv, temveč bo že na teh klancih opravljena orjaška selekcija. V podobni etapi na Touru leta 2023 je zmagal Pogačar in Vingegaardu ušel za 24 sekund, a je tedaj rumeno majico oblekel Danec in je nato ni več izpustil vse do cilja v Parizu.

Favoriti na tej etapi najbrž ne morejo dobiti dirke kljub Rasmussenovim pričakovanjem, lahko pa si naredijo veliko škode. Tistega leta 2023 so na primer Simon Yates, Tom Pidcock, Carlos Rodriguez in Jai Hindley izgubili dve do tri minute.

10. etapa, Aurillac–Le Lioran (166,6 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Deveta in deseta etapa bosta zahtevni hriboviti preizkušnji. Že v deveti bo za dobrih 3.200 metrov plezanja, a je najtežji klanec tistega dne drugokategorni Suc au May, zato izpostavljamo deseto etapo, ki bo podobna, a s precej zahtevnejšim profilom. V slabih 167 kilometrih kolesarje namreč čaka sedem kategoriziranih klancev (dva prve kategorije) in skupno skoraj 3.800 višincev.  

Že Col de la Griffoul, Pas de Peyrol in Col de Pertus so klanci, na katerih bodo kolesarji trpeli, v zaključku pa jih čaka še vzpon na Col de Font de Cere (3,5 km/5,5 %) s katerega je nato le še tri kilometre (večinoma spusta) do cilja v Le Lioranu. Tam je leta 2024 Jonas Vingegaard premagal Pogačarja. Ta je sicer napadel na vzponu, a se mu Danca ni uspelo otresti, nato pa mu je v ciljnem sprintu še speljal zmago. Na tisti etapi je tik pred ciljem padel Roglič.

To je etapa, polna potencialnih nevarnosti, zato je povsem mogoče, da bo primerna za uspešen pobeg. V Centralnem masivu utegne biti tudi kot v pečici, motivirani pa bodo predvsem francoski tekmovalci, saj ta etapa poteka na njihov praznik, 14. julij, dan Bastilje.  

14. etapa, Mulhouse–Le Markstein (155,3 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Naslednji nevaren dan za tekmovalce prihaja v 14. etapi, ki bo potekala po vijugastih cestah Centralnega masiva in zahtevnih klancih Alzacije. V dobrih 155 kilometrih etape bo ravnine le za kakšnih pet kilometrov v začetku, nato bo šlo ves čas samo še gor in dol.

Že po 15 kilometrih etape je na vrsti prvi resen klanec, Grand Ballon (21,6 km/4,8 %), katerega povprečni naklon znižuje dejstvo, da ima vmes grbo s spustom, prav to ima tudi naslednji večji plezalni izziv, Col du Page (9,8 km/4,9 %), tretji, Ballon d'Alsace (9 km/6,8 %) pa je bolj enakomeren, Pred zaključkom sta še dva nekategorizirana vzpona, za konec pa tekmovalce čaka naporen 11-kilometrski vzpon na Col du Haag, od koder je potem do cilja v Le Marksteinu še kakšnih devet kilometrov vožnje po planoti.

Skupno etapa ponuja slabih 4.000 višincev, vse to ob tem, da etapa prihaja dan po najdaljši preizkušnji letošnjega Toura (13. etapa je dolga slabih 206 kilometrov in vsebuje vzpon na Ballon d'Alsace).

15. etapa, Champagnole–Plateau de Solaison (183,9 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Petnajsta etapa prinaša še en nov izziv na Dirki po Franciji z vzponom na Plateau de Solaison. Vzpon meri 11,3 km z izjemnimi 9,1 odstotka naklona, ​​še pred tem ciljnim klancem, pa se bodo kolesarji soočili s Col de la Croisette, krajšim, a še strmejšim vzponom z dolžino 4,7 kilometra in povprečnim naklonom 11,2 odstotka.

To je domala idealen poligon za spopad najmočnejših kolesarjev na dirki in čeprav ne gre nujno pričakovati, da bi si lahko favoriti tu pridobili kakšno odločilno prednost, je to eden od dni, v katerih se Tour zlahka izgubi. Slab dan lahko pomeni popoln polom.   

16. etapa, Évian-les-Bains–Thonon-les-Bains (26,1 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Po drugem dnevu počitka prihaja še drugi kronometer, tokrat posamični. V začetku tretjega tedna bodo tekmovalci že načeti, zato lahko 26-kilometrska trasa poskrbi za nove razlike v skupnem seštevku. Posamična vožnja na čas se bo začela z dobrih devet kilometrov dolgim vzponom, ki pa ima le nekaj več kot štiriodstoten povprečen naklon. Nato je do cilja nekaj spusta in ravnina, kjer bodo hitrosti velike.

To je idealen teren za svetovnega in olimpijskega prvaka v vožnji na čas Remca Evenepoela, tudi vsestranskemu Pogačarju bi moral čisto ustrezati, medtem ko je za Vingegaarda preveč ravninski. Favoriti za skupno zmago bodo najbrž predvsem skrbeli, da ne izgubljajo dragocenih sekund, v mislih pa bodo zagotovo imeli tudi brutalen zaključni konec tedna.

19. etapa, Gap–Alpe d'Huez (127,9 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Že etapi po kronometru, 17. in 18., bosta razgibani, obenem pa idealni za uspešna pobega, saj bodo favoriti verjetno varčevali z močmi za petek in soboto, ki prinašata odločilna alpska preizkusa dirke. 19. etapa se bo začela v Gapu in po le slabih 128 kilometrih končala v smučarskem središču Alpe d'Huez. Do tega se bodo povzpeli po 14-kilometrskem klancu z osemodstotnim povprečnim naklonom in tam se bo bila bitka za rumeno majico. Na brutalnem klancu je mogoče pridobiti minute – in jih izgubiti. Obenem pa bo to le ogrevanje za brutalno soboto.

20. etapa, Le Bourg d'Oisans–Alpe d'Huez (170,9 kilometra)

Foto: zajem zaslona

Predzadnja etapa je z osupljivimi 5.624 višinskimi metri označena za kraljevsko. Dolga je 171 kilometrov, prav kmalu po startu pa se cesta začne vzpenjati. Prvi je prelaz Col de la Croix de Fer (24 km/5,2 %), po hitrem spustu v dolino sledi prelaz Col de Télégraph (11,9 km/7,1 %), ki vodi do prelaza Col du Galibier (17,7 km/6,9 %), skoraj brez premora. Galibier je z 2.642 metri nadmorske višine najvišja točka letošnje dirke. Nato sledi prelaz Col de Sarenne (12,8 km/7,3 %), ki kolesarje pripelje skoraj do vrha Alpe d'Hueza.

Pričakuje se, da bo v 20. etapi dokončni obračun za skupno zmago, če pa se bodo po kakšnem čudežu razlike med favoriti na tej točki štele v sekundah in ne v minutah, pa utegne biti eksploziven tudi nedeljski zaključek v Parizu s trikratnim vzponom na Montmartre.   

Etape Dirke po Franciji 2026

Preberite še:

Sportal Petkratni zmagovalec Toura opozarja Pogačarja pred pastmi

Sportal Pogačar pred Tourom z uro za skoraj milijon dolarjev, a je na dirki ne bo nosil

Sportal Pogačarjev agent zavrača govorice o astronomski ponudbi za Seixasa

Sportal Vingegaard si je oddahnil: Edoardo Affini bo kljub padcu pripravljen za Tour

Sportal Nekdanji Pogačarjev mentor razkril, kako bi se dalo premagati prvega kolesarja sveta

Sportal Direktor Toura svari pred peklensko vročino: Ključna je zdrava pamet

Sportal Dvomov ni več, Paul Seixas gre na Tour, spregledani Avstrijec obupan