Beljak in Gradec v minuli sezoni zakleta

''Zmaji'' v domači dvorani nadaljujejo z odličnimi predstavami, na štirih tekmah v Tivoliju so oddali le točko po izvajanju kazenskih strelov, ko je bil boljši Medveščak iz Zagreba. Prav vse tekme pa so bile napete do samega konca in so se končale le z zadetkom razlike. Za dramatične končnice so v veliki meri krivi kar igralci sami, ki v zadnjem delu igre kot po pravilu popustijo, namesto, da bi zabili nasprotnikom zadnji žebelj v krsto.

Vendar pa po drugi strani štejejo le točke in zmage, pri tem pa ima branilec Žiga Pavlin povsem prav, ko pravi, da se zmagi ne gleda v zobe. Slednji je bil z dvema podajama med najbolj zaslužnimi za zmago proti Madžarom, o sami temi pa je dejal: ''Čudna tekma brez velikega ritma. Madžari so se zavedali, da se v drsanju ne morejo spustiti v boj z nami, zato so skušali upočasniti tempo z dolgimi podajami. To jim je uspevalo skozi celotno srečanje. K sreči je Žiga Pance ob koncu dosegel zadetek, saj v nasprotnem primeru ne vem, kako bi se končalo. V zadnjim minutah so namreč prevzemali pobudo, zato sem se bal, da se bo ponovila zgodba s preteklih domačih tekem. K sreči je Žiga zadel in dve točki sta ostali v Ljubljani.''

Največ rezerve v igri ob igralcu več

V petek pa za Ljubljančane znova prihaja gostovanje, kjer jim zadnji dve sezoni ne gre po vseh načrtih. Letos so se enkrat že veselili zmage, vendar bodo morali v prihodnje do teh prihajati pogosteje, če se želijo prebiti v končnico. V igri imajo še vedno veliko rezerve, kje pa jo je največ, pa 25-letni branilec ocenjuje: ''Rezerve je največ v igri ob igralcu več, kjer moramo še naštudirati kako priti do večjega števila strelov in nato tudi do zadetkov. Zavedamo se, da ekipe pridejo do največjega števila zadetkov v 'power-playu'. Če bomo to popravili, potem bodo rezultati še veliko boljši.''

Prav omenjeni element igre bo izjemnega pomena že na gostovanju v Beljaku, katerega so ''zeleno-beli'' s polnim izkupičkom nazadnje zapustili 9. decembra 2007, ko so se veselili zmage s 5:2. V minuli sezoni so bili točkam dvakrat zelo blizu, saj so izgubili z 2:3. Nov par točk bodo še naprej iskali brez Damjana Dervariča in Aleša Mušiča, ki sta poškodovana, medtem ko je Samy Ryhänen že prebolel bolezen in bo nared za nastop.

Tekma, ki jo odloča poteza v zadnjih minutah

V 8. krogu so se zmage z identičnim rezultatom kot večni tekmeci veselili tudi hokejisti Acronija Jesenic. Oba slovenska rivala sta izenačena tudi na lestvici, kjer z devetimi točkami zasedata četrto oziroma peto mesto, vendar jima tri ekipe sledijo le s točko zaostanka.

V zadnjem krogu so ugnali Medveščak iz Zagreba, katerega je v igri z odličnimi obrambami držal nekdanji ''železar'' Robert Kristan. ''Za nami je odlična tekma. Obe ekipi sta imeli kar nekaj priložnosti. Mi smo igrali dobro in smo Zagrebčane kar dobro zaustavljali. To je bila ena od tistih tekem, ki je izredno izenačena in jo lahko odloči ena sama poteza v zadnjih minutah. In tako se je tudi zgodilo, Robarju je uspela izvrstna poteza, s pomočjo katere smo lahko povedli in zmagali, česar smo izjemno veseli,'' je po tekmi za uradno klubsko spletno stran dejal strelec odločilnega zadetka Brett Lysak.

Tudi tujci bodo dali svoj doprinos

Prav tuji igralci so pri zvestih navijačih na tapeti in bodo morali v prihodnje pokati še več. Med njimi je najvišje na klubski lestvici strelcev prav Lysak, ki je zbral šest točk. ''Statistični učinek tujcev resda še ni viden, a svoje delo, ki navzven sicer ni toliko opazno, opravljajo zelo dobro. Znajo nam svetovati, nas usmerjati, v moštvo so se odlično vklopili in prepričan sem, da bodo tudi še oni dali svoj doprinos na naši poti do zastavljenih ciljev,'' se s točkovno bero legionarjev ne ubada branilec Klemen Pretnar.

Pri tujcih na prvo točko še vedno čaka napadalec Marc Cavosie, za katerim sta dve tekmi, saj je okreval po poškodbi. Slednji bo imel lepo priložnost proti Gradcu, ki je po slabem začetku le dvignil nivo igre. Gradec so ''železarji'' minulo sezono trikrat zapustili sklonjenih glav, dve leti nazaj pa so enkrat prišli do zmage s 3:2.