Ponedeljek, 20. 7. 2026, 11.20
4 tedne, 1 dan
Intervju, Žiga Lin Hočevar
Žiga Lin Hočevar želi naslov prvaka, a telo ne sodeluje povsem
Želi si postati svetovni prvak, a se zaveda, da bo moral izkoristiti prav vsako priložnost.
"Zakaj je tako, še vedno ne vemo točno," nam je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Oklahomo o stanju svojih težav povedal Žiga Lin Hočevar, trenutno eden najbolj vročih slovenskih kajakašev in kanuistov na divjih vodah. A mladi slovenski športnik si še vedno močno želi vrhunskih dosežkov in pri svojih visokih ciljih ostaja brezkompromisen. Žigo danes popoldne na svetovnem prvenstvu čaka že prva preizkušnja, kajakaški kros (individualni kronometer).
Šele 19-letni Žiga Lin Hočevar je letošnjo sezono začel sanjsko. To kažejo predvsem njegovi rezultati na letošnjih tekmah svetovnega pokala, saj tako v kanuju kot v kajak krosu v skupnem seštevku svetovnega pokala zaseda prvo mesto. Zato lahko od letošnjega svetovnega prvenstva pričakuje veliko – in kot je pri njem v navadi, svojih visokih in ambicioznih ciljev ne skriva.
Želi si postati svetovni prvak, a se zaveda, da bo moral izkoristiti prav vsako priložnost. V pogovoru je med drugim odkrito spregovoril o težavah s kolenom, ki niso nedolžne. O pripravah na prvenstvo in tudi o tem, zakaj meni, da bi morali prej odpotovati v ZDA.
Sezona se je za vas začela sanjsko, verjetno si želite, da se pred svetovnim prvenstvom tako tudi nadaljuje?
V bistvu se je sezona res začela sanjsko. Dobro smo začeli in sem v veliko boljši formi kot lani, kar me zelo veseli. Lani sem imel proti koncu sezone težave z opremo in tudi s telesom. Letos smo to odpravili, zato se počutim veliko bolje, kar je zelo pomembno. Upam, da se bom tudi na dan tekme dobro počutil. To je pravzaprav moja največja želja.
Letošnjo sezono je začel sanjsko.
To bo za vas že tretje svetovno prvenstvo. Zdi se, da se lani v Avstraliji niste najbolje znašli?
Lani v Avstraliji zagotovo nisem pokazal tega, kar znam. Naredil sem veliko napako. Bila je tudi smola, ampak nekaj odgovornosti je bilo tudi na meni. Če narediš vse prav, sreča po navadi ne igra tako velike vloge. Pri levih protitočnih vratih sem jih prezgodaj odrinil in dobil 50 kazenskih sekund. Napaka je bila majhna, ampak tako kot pravi moja mami, če sodniku daš možnost, da ti prisodi 50 sekund, se potem ne moreš pritoževati nad njegovo odločitvijo. S tem se popolnoma strinjam.
Kakšne izkušnje ste potegnili iz zadnjega svetovnega prvenstva?
Mislim, da predvsem to, da moraš v vsaki vožnji pokazati vse. Tudi če se ti zgodi dotik, moraš biti še vedno dovolj hiter. To sem se iz tega skušal največ naučiti. Lani sem imel tudi nekaj smole, čeprav tega ne maram izpostavljati. Težko rečem, da je bila to napaka, iz katere bi se lahko veliko naučil. Lahko bi rekel, da moram biti bolj previden, ampak v našem športu ne moreš nadzorovati vseh stvari. Mislim, da sem se naučil vse, kar sem se lahko, oziroma vsaj upam, da sem se. Iz tiste napake pa se nismo mogli veliko naučiti, ker je bila res povsem banalna.
Žiga Lin Hočevar
Tako kot vaša sestra ste si želeli, da bi prej odšli na prizorišče in imeli več treninga. Bo vseeno dva tedna treninga dovolj za priprave?
Želim si, da to ne bo vplivalo na moje nastope, ampak mislim, da bova oba za kakšen odstotek slabše pripravljena, kot bi lahko bila. To seveda ne pomeni, da ne moreva doseči svojih ciljev. Če bi lahko sam načrtoval priprave in tempiral formo, bi zagotovo odšel prej. Imam vneto koleno, zato ne morem veslati dvakrat na dan, včasih niti vsak dan. V Bratislavi sva opravila zelo kakovostne treninge, enako pa bi lahko naredila tudi v Ameriki. Razlika je v tem, da bi tam hkrati dobila še več občutka in izkušenj na progi. Zato mi je malo žal, ker sem prepričan, da bi se to finančno dalo izpeljati. Ne govorimo o tem, da bi tja poslali še eno osebo, ampak samo o nekaj dodatnih dneh za enega tekmovalca.
Zaradi tega sem se tudi odločil izpustiti svetovno prvenstvo do 23 let, ker sem želel čim prej odpotovati na prizorišče članskega prvenstva. Če bi od začetka vedel, da prej ne bomo odšli, bi mogoče drugače razmislil in nastopil tudi na prvenstvu do 23 let. Moja želja je bila, da bi bil prej že v ZDA in bi priprave lahko bolj prilagodil svojim potrebam. To je tisti del, pri katerem se mi zdi, da bi lahko stvari izpeljali bolje.
Žiga Lin sicer velja za zelo dobro pripravljenega športnika.
Omenili ste poškodbo kolena. Kako huda je in koliko vas ovira?
Koleno predvsem terja veliko energije, ker je z njim veliko dela. Zakaj je tako, še vedno ne vemo točno. Domnevam, da nisem rojen za kanu, zato sem kar prepričan, da bi bila moja kolena sicer nekoliko boljša. Največja težava je, da v določenem obdobju ne morem narediti veliko treninga. Sicer količinsko ne potrebujem toliko treninga kot nekateri drugi. Z manjšo količino lahko naredim zelo kakovostne treninge, še vedno pa potrebujem čim več časa na vodi in to me najbolj ovira.
Ko grem za en teden na priprave, ne morem vsak dan veslati v kanuju. Po drugem treningu me koleno začne močno tiščati in postane kar hudo. Lahko bi bilo bolje, lahko pa tudi slabše. Upam, da bo koleno čim dlje zdržalo, da bom lahko veslal kanu. Če ne, bom pa veslal kajak (smeh, op. p.).
Po navadi ste vedno neposredni pri svojih ciljih in željah. Kaj letos pričakujete od sebe?
Mislim, da bo odgovor vedno enak. Moj cilj je, da enkrat v karieri postanem svetovni prvak. Zdaj imam tretjo priložnost in izkoristil jo bom, kolikor jo bom lahko. Verjetnost, da ti uspe, je za vsakega majhna. Zgodi se lahko veliko napak, ampak jaz si to želim enkrat doseči. Zdaj imam dobro priložnost in naredil bom vse, da jo izkoristim.
Na koncu bom zadovoljen tudi z medaljo, mogoče tudi s petim mestom. Veliko bo odvisno od poteka tekme. Vem, kakšne so moje priložnosti, in poskušal jih bom čim bolje izkoristiti. Najprej pa se je treba, tako kot lani, prebiti skozi kvalifikacije v finale. Potem se bomo pogovarjali, kaj je dober rezultat in kaj ne. Če bom že v prvih kvalifikacijah na prvih vratih naredil 50 kazenskih sekund, bomo hitro spakirali. To ne bo nobena katastrofa, če mi ne bo uspelo, saj večini športnikov na koncu ne uspe.
Eva Alina Hočevar in Žiga Lin Hočevar sta si vedno v veliko oporo.
Lani ste tekmovali v treh disciplinah, letos v dveh. Je zaradi tega kaj lažje tekmovati?
Zagotovo je lažje. Še vedno treniram tudi kajak, ker v kanuju zaradi kolena ne morem opraviti toliko treninga. Zato pri treningu še vedno kombiniram kajak in kanu. Pri tem nismo ničesar spreminjali, enako velja tudi za kros.
Če bi dobil priložnost v kajaku, sem stoodstotno pripravljen. O tem sploh ni dvoma. Je pa vseeno nekoliko lažje, ker imaš en tekmovalni dan manj. To pomeni en dan več počitka, ko se ni treba zbuditi ob šestih zjutraj in biti ves dan v pogonu.
Kar zadeva treninge, še vedno treniram tudi kajak, ker si želim, da bi se prihodnje leto vrnil v reprezentanco. Vem, da moram za to delati že zdaj. Ne bo dovolj, da se dva tedna pred izbirnimi tekmami usedem v kajak in upam na najboljše. Čeprav letos v kajaku ne tekmujem, v njem še vedno iščem napredek.
Preberite še: