Nedelja, 5. 7. 2026, 10.50
1 teden, 6 dni
Dva meseca pred domačo tekmo svetovnega pokala v plezanju
Tomo Česen: Vedno znova dobim solzne oči
Tomo Česen, legendarni slovenski alpinist, ki je že 30 let nepogrešljiv pri organizaciji tekme.
Še dva meseca in Slovenija bo znova, že tridesetič, gostila tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju (četrti in peti september). Slovenski plezalci so doma zmagali že 14-krat. "Vedno znova dobim solzne oči," pravi Tomo Česen, legendarni slovenski alpinist, ki je že 30 let nepogrešljiv pri organizaciji tekme, ko ga vprašamo, kako on doživlja igranje slovenske himne ob domačih zmagah.
Jubilejna 30. tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju bo septembra v Kopru privabila ne le največja imena športnega plezanja, ampak tudi vse slovenske reprezentante, ki so bili v teh letih finalisti bodisi kranjske bodisi koprske tekme. Poleg Janje Garnbret in Mine Markovič so na domači tekmi zmagali še Maja Vidmar, Martina Čufar, Klemen Bečan in Luka Potočar. Tekmovalci se menjujejo, Tomo Česen pa je že 30 let nepogrešljiv pri organizaciji. "Vedno znova dobim solzne oči," odgovori na vprašanje, kako doživlja trenutek, ko na tekmi, ki jo organizira, zaigra slovenska himna. Prvih 25 let je tekmo gostil Kranj, letos bo petič v Kopru.
Janja Garnbret in Tomo Česen
"Nemogoče je primerjati kakovost in obseg tekem od začetka do danes. To, kar je bilo recimo sprejemljivo še pred desetimi leti, danes ni več. Lahko bi rekel, da so bile tekme v začetkih zgolj tekme, danes pa je to športni dogodek. Vsekakor pa so bile naše tekme vedno dobro obiskane s strani gledalcev. Na začetku je bila morda to radovednost domačega občinstva, kako je videti, ko se med seboj pomerijo najboljši na svetu. Pozneje pa seveda tudi čedalje večja podpora našim tekmovalcem, ki so vsa ta leta nizali zares vrhunske nastope. Prav to je eden največjih razlogov, da ljudje pridejo," razlaga legendarni slovenski alpinist Česen.
"Nanje se ne sme nikoli pozabiti"
Martina Čufar
Česen je na ogled septembrskega spektakla povabil vse dosedanje slovenske finaliste domače tekme. "Preprosto zato, ker si to zaslužijo. Oni so tisti, ki so morali pred domačim občinstvom stopiti na osrednji oder in v tistih nekaj minutah pokazati, za kar so garali mnoga leta. Nanje se ne sme nikoli pozabiti. Brez njih bi bila zgodba slovenskih tekem svetovnega pokala nepopolna." Tekma v Sloveniji je vedno odlično organizirana. "Slovenija je pokazala in dokazala, da lahko izpelje tekme na najvišji ravni. Naša reprezentanca pa tako dobi priložnost, da v živo pokaže navijačem, česa je sposobna. Res je, da je doma vedno najtežje to uresničiti, ampak kdor je res dober, je dober tudi doma." Dodaja pa, da ni dobre tekme brez dobre publike. In ta je v Sloveniji najboljša.
Za Česna je še danes ena najbolj ganljivih prva slovenska domača zmaga. "Ki jo je leta 2001 dosegla Martina Čufar. V superfinalu – takrat je bil še takšen format tekem, da je bil ob izenačenju v finalu na vrsti še superfinale – je premagala Muriel Sarkany in imel sem občutek, da se bo dvorana podrla. Tako zelo glasno je bilo navijanje občinstva." Pravi, da ima iz zgodovine in zakulisja organizacije tekme še precej anekdot, a večina ni za javnost. "Mogoče samo za ilustracijo, kako zelo je bilo stresno ob prvi tekmi leta 1996. Bili smo v taki časovni stiski, da se je zgornji del stene še delal, mi pa smo že začeli postavljati smeri. Razlog je bilo zavlačevanje državnih uradnikov pri izdaji bančne garancije za plačilo plezalne stene. Takrat sem ob reševanju zapleta izgubil kar nekaj živcev."
Janja Garnbret lahko na jubilejni tekmi doseže svojo že šesto zmago pred domačimi navijači. Poleg njenih petih so štiri zmage zbrali samo še Slovenka Mina Markovič, Francozinja Liv Sansoz in Čeh Adam Ondra. Bučne podpore najzvestejšega občinstva se veselijo tudi aktualna svetovna podprvakinja v težavnosti Rosa Rekar, dvakratna olimpijka Mia Krampl, neverjetna Lučka Rakovec, ki se je v velikem slogu vrnila med športnoplezalno elito po težki bolezni, olimpijec Luka Potočar ter vsi drugi člani slovenske reprezentance v športnem plezanju, ene najboljših na svetu.
Janja Garnbret