Ponedeljek, 9. 2. 2026, 21.58
3 tedne, 5 dni
Bloudkove nagrade
Šutej, Ponomarenko Janić, Česen in Tomazin dobitniki Bloudkovih nagrad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Tina Šutej, Špela Ponomarenko Janić in Aleš Česen za vrhunske mednarodne športne dosežke ter Iztok Tomazin za življenjsko delo v športu so letošnji prejemniki Bloudkovih nagrad.
Tina Šutej, Špela Ponomarenko Janić in Aleš Česen za vrhunske mednarodne športne dosežke ter Iztok Tomazin za življenjsko delo v športu so letošnji prejemniki Bloudkovih nagrad, največjih državnih priznanj na področju športa.
Največ je bilo nagrad za vrhunske športne dosežke. Atletinja Tina Šutej je bogato športno kariero v skoku s palico nadgradila lani, ko je osvojila bron na SP v Tokiu, srebrna je bila na dvoranskem EP v Apeldoornu in na dvoranskem SP v Nanjingu.
Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić je v karieri nastopila na štirih olimpijskih igrah, na SP osvojila sedem kolajn, na EP pet, enkrat skupni seštevek svetovnega pokala, trikrat pa je zmagala tudi na sredozemskih igrah.
Alpinist Aleš Česen je za izjemne alpinistične podvige med drugim prejel tri zlate cepine, najvišje alpinistične mednarodne nagrade.
Iztok Tomazin, alpinist in gorski reševalec, je nagrado prejel za življenjsko delo. Kot član Alpinističnega odseka PD Tržič je aktiven od leta 1974, predlani pa je praznoval 50-letnico alpinističnega delovanja. Sodeloval je na 25 odpravah (12 himalajskih). V Sloveniji je sprožil tudi revolucijo prostega plezanja. Poleg alpinizma uresničuje strast do prostega letenja (zmajarstvo, jadralno padalstvo, skoki s padalom, skoki base).
Bloudkove plakete so prejeli športna plezalka Rosa Rekar, lani srebrna na SP, nekdanji svetovni prvak med kanuisti na divjih vodah Blaž Cof in lani bronasta moška košarkarska reprezentanca do 19 let.
Za pomemben prispevek k razvoju športa so bili nagrajeni ključna strokovnjakinja v slovenskem parašportu Helena Burgar, pionir slovenske sedeče odbojke Davorin Kragelnik, dolgoletni novomeški atletski delavec Darko Cujnik, dolgoletna alfa in omega ljubljanskega veslanja Friderika (Mira) Drab Fatur, nogometni delavec v ženski ekipi iz Murske Sobote Štefan Kozic ter ribniški in celjski rokometni delavec Janez Ilc in Aleš Praznik.
"Bloudek bi bil ponosen na vse svoje naslednike, posebej na svetovni rekord v poletih, ki se je vrnil v Planico," je na podelitvi povedal predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj. Spomnil je na številne razsežnosti športa, tudi na promocijo. "Šport ima vpliv na vso družbo in jo navdihuje," je poudaril.
"Današnja priznanja so sporočilo mladim, da se splača delati in vztrajati in jih učijo, da so tudi porazi del poti," pa je d
ejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da mora biti tudi v športu glavno vodilo spoštovanje in človečnost. Spomnila je na nekatere solze na letošnjih olimpijskih igrah v Italiji in športnikom sporočila: "Ponosni smo na vas in vse, kar dajete športu. Hvala za vse lepe trenutke, ob katerih zadržimo dih in se veselimo."
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru poudaril, da so Bloudkove nagrade priznanje predvsem ljudem: "To je eden tistih večerov, ko šport ne govori skozi rezultate, ampak skozi ljudi. Zaradi zgodb, vrednot in vseh vas, ki šport živite in ga s tem bogatite," je dejal.
"Nobenega rekorda ali medalje na dosežeš popolnoma sam. Tudi na nobeno goro ne stopiš sam, čeprav telesno morda res in kilometre okrog tebe ni nikogar. Zahvalo si zato zaslužijo tudi vsi, ki so nam na naših zahtevnih poteh stali ob strani - naši najbližji, učitelji, mentorji, trenerji, soplezalci in drugi sopotniki," pa je v imenu nagrajencev na 61. podelitvi Bloudkovih nagrad povedal Tomazin.
Tina Šutej
Opredelitev nagrad
TINA ŠUTEJ (nagrada za vrhunski mednarodni športni dosežek):
Tina Šutej je izjemna slovenska atletinja v skoku s palico in s svojo vztrajnostjo, predanostjo in odličnostjo že vrsto let navdihuje. Med njenimi največjimi dosežki je bron na lanskem svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer je preskočila 4,80 m. Lani je osvojila tudi srebro na evropskem dvoranskem prvenstvu v Apeldoornu in srebro na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu. Njen osebni in slovenski rekord v skoku s palico je 4,82 m in ga je dosegla februarja 2023 v Ostravi. Ob tem ostaja skromna, predana in neomajna - tako v športu kot življenju.
Špela Ponomarenko Janić
ŠPELA PONOMARENKO JANIĆ (nagrada za vrhunski mednarodni športni dosežek):
Špela Ponomarenko Janić je najuspešnejša slovenska kajakašica na mirnih vodah. Članica slovenske reprezentance je od leta 2002, udeležila se je štirih olimpijskih iger (Peking 2008, London 2012, Rio de Janeiro 2016 in Tokio 2021) in dosegla številne vrhunske rezultate: sedem medalj na svetovnih prvenstvih, pet na evropskih, skupno zmago v svetovnem pokalu ter tri zmage na sredozemskih igrah.
Najuspešnejša sezona zanjo je bila leta 2017, ko je osvojila medalje na svetovnem in evropskem prvenstvu ter skupno zmago v svetovnem pokalu - vse v olimpijskih disciplinah. Njeni zadnji večji dosežki so 4. mesto na evropskem prvenstvu in 8. mesto na svetovnem prvenstvu leta 2024. Špela Ponomarenko Janić pa ni le športnica - je tudi vzor mladim generacijam. S svojim zgledom, strokovnostjo in predanostjo športu aktivno pomaga pri razvoju mladih športnikov, dviguje kakovost dela v matičnem klubu Kajak kanu klub Žusterna in spodbuja napredek kajaka na mirnih vodah ter športa na splošno.
Aleš Česen
ALEŠ ČESEN (nagrada za vrhunski mednarodni športni dosežek):
Aleš Česen je izjemen slovenski alpinist, ki združuje pogum, strast in neustavljivo željo po osvajanju vrhov. Za plezanje se je začel zanimati že v otroštvu, najprej na umetnih stenah, nato pa ga je pot odpeljala v ledene slapove, velike stene in višave - od Himalaje do Alp - kjer je premikal meje mogočega. Med njegovimi največjimi dosežki sta prvenstvena vzpona v severni steni Hagšuja v Indiji (6657 m) in na severni vrh Gašerbruma IV (7900 m).
Preplezal je tudi prvenstveno smer v zahodni steni Arjune (6250 m) ter opravil zgodovinski drugi vzpon in prvi vzpon s severne strani na pakistanski Latok I (7145 m). Leta 2024 je skupaj s Tomom Livingstonom preplezal 2000 metrov dolgo prvenstveno smer po zahodnem grebenu Gašerbruma III (7952 m), ocenjeno z najvišjo francosko težavnostno stopnjo ED+. Za svoje dosežke je prejel tri nagrade zlati cepin: leta 2015 za Hagšu, 2018 za Latok I in 2025 za Gašerbrum III - priznanja, ki potrjujejo njegovo drznost, vztrajnost in navdihujoč prispevek v svetovnem alpinizmu.
IZTOK TOMAZIN (nagrada za življenjsko delo v športu):
Iztok Tomazin, po poklicu zdravnik družinske in urgentne medicine, je ikona slovenskega alpinizma, ki živi po načelu, da so meje tam, kjer si jih sami postavimo. Kot član Alpinističnega odseka Tržič je aktiven od leta 1974, predlani pa je praznoval 50-letnico alpinističnega delovanja. Bil je prvi Slovenec, ki je preplezal sedmo in osmo stopnjo težavnosti in na vrh osemtisočaka priplezal pozimi. Sodeloval je na 25 odpravah (12 himalajskih) in kot najmlajši član jugoslovanske odprave stal pod južno steno Lotse.
Po vrnitvi iz ZDA je sprožil revolucijo prostega plezanja v Sloveniji in svoje znanje ter izkušnje delil z mnogimi generacijami mladih plezalcev. Kot alpinistični inštruktor in zdravnik Gorske reševalne zveze Slovenije je vlival pogum, strokovnost in ljubezen do gora, vedno pa dokazoval, da alpinizem ni le šport, temveč način življenja.
Poleg alpinizma uresničuje strast do prostega letenja (zmajarstvo, jadralno padalstvo, skoki s padalom, skoki base) in je tudi alpinistični smučar, fotograf, publicist, predavatelj, literat in letalski reševalec. Iztok Tomazin ni le zdravnik in alpinist, temveč legenda in navdih, ki dokazuje, da se s strastjo, pogumom in predanostjo lahko presega meje tam, kjer drugi vidijo ovire.
