Strokovni svet o razvrstitvi panog in nacionalnih zvez

Strokovni svet Republike Slovenije za šport je ocenil, da so razvrstitve nekaterih športnih panog in zvez, ki so bile narejene na podlagi pravilnika o merilih za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni, neustrezne glede na dosežke športnikov, zato so pristojni izkoristili pravico iz zakona in nekaterim dodelili višji status.

Hokej na ledu, smučarske skoke in deskanje na snegu so člani strokovnega sveta prestavili iz drugega v prvi razred, športno gimnastiko in smučarske teke iz tretjega v prvi, nogomet, gorsko kolesarstvo in kajak kanu na mirnih vodah iz petega v tretji razred, strelstvo in šah pa iz tretjega v drugi. Predlog, da se smučanje v prostem slogu in nordijska kombinacija premestita iz petega v tretji, ni bil sprejet in sta bila ta športa iz petega premeščena v četrti razred. Strokovni svet namreč lahko le ob soglasnosti pri glasovanju premesti panoge za dva razreda, za en razred pa z dvotretjinsko večino.

Pred tem so člani strokovnega sveta kritično spregovorili o merilih za razvrščanje. "Hokej na ledu in smučarski skoki so bili po predlogu, ki jih je dobil strokovni svet, za letos iz prvega premeščeni v drugi razred, športna gimnastika in smučarski teki iz prvega v tretji, kajak kanu in nordijska kombinacija iz tretjega v peti, nogomet iz četrtega v peti razred," je uvodoma dejal Drago Balent in izpostavil, da zaradi neustreznih meril prihaja do prevelikih razlik pri izračunih, ki so jih pripravili posebna delovna skupina Fundacije za šport in odbora za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije ter ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ).

Temu je pritrdil tudi Jaro Kalan ter predlagal, da bi pravilnike, ki razvrščajo panožne zveze in panoge, znova pretresli, Jani Dvoršak pa ga je dopolnil, da je nujno potrebno poenotiti modele, ki jih pri izračunih uporabljajo FŠO, OKS in MŠŠ. Zato je predlagal oblikovanje strokovne skupine, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki vseh treh inštitucij in strokovnega sveta, ki bi do konca junija pripravila predlog. "FŠO uporablja pet kriterijev, MŠŠ pa le tri," je Balent na kratko povzel enega izmed vzrokov za razlike pri izračunih.

Marko Rajšter je pojasnil, da tretji razred in višji prinašajo panožnim zvezam med drugim povračila stroškov mednarodnega programa, kot so članarine v mednarodnih organizacijah in udeležbe na mednarodnih kongresih, tretji razred in višje pa športnim panogam višje točke za vrednotenje dela trenerjev in sofinanciranje stroškov priprav in udeležbe na velikih tekmovanjih. Ob tem sta lahko panoga in zveza, ki nista na rednem programu olimpijskih iger, najvišje v tretjem razredu.

Ker Janez Sodržnik zaradi dveh zaporednih mandatov po zakonu ne more biti več član sveta FŠO, bodo občinske zveze pozvane, da v dveh tednih predlagajo kandidate za imenovanje nadomestnega člana, o katerih bo potem odločal strokovni svet na naslednji redni seji.