Torek, 21. 4. 2026, 18.27
4 tedne
Redna letna skupščina
Bobinac kot edini kandidat potrjen za drugi predsedniški mandat v OKS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Franjo Bobinac ostaja tretji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije v zgodovini.
Franjo Bobinac ostaja tretji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v zgodovini. Kot edini kandidat je dobil potrditev skupščine v Ljubljani za nadaljevanje njegovega prvega mandata, ki se je začel pred štirimi leti in se bo končal leta 2030.
Bobinac je na tajnem elektronskem glasovanju dobil sto odstotkov glasov. Pred glasovanjem je izpostavil, da so se sredstva iz državnega proračuna za šport v prejšnjih slabih treh letih povečala z 22 na 64 milijonov evrov, "sredstva pa so bila namenjena tudi za delovanje naših članic". V tem obdobju je šport prišel izpod šolskega pod gospodarsko ministrstvo.
V predstavitvi svojega programa je izpostavil, da si želi skupaj z ekipo usmeriti državo, da bi postala najbolj športna nacija na svetu. In to ne le po vrhunskih rezultatih v mednarodnem merilu, ampak tudi pri aktivnem življenjskem slogu vseh generacij. Prav tako je obljubil nadaljevanje sodelovanja s slovenskim gospodarstvom in turizmom.
Posebno pozornost bodo posvetili skrbi za slovensko športno dediščino in ustanovitvi doma slovenskega športa v središči slovenske prestolnice. Napovedal je možnost izbora še enega podpredsednika, če bo to potrebno.
Pojasnil je, da pričakujejo nadaljevanje financiranja tudi iz državnih virov ne glede na sestavo nove vlade, "ker je šport edino, kar združuje Slovenijo". "Celotno vodstvo OKS, pri tem ne mislim na zaposlene, deluje kot društvo z neplačanim prostovoljnim delom," je dodal Bobinac.
Tretji predsednik v zgodovini OKS je postal 16. decembra 2022, ko je v drugem krogu prejel 53,93 odstotka glasov. Premagal je Tomaža Barado, ki je prejel 45,14 odstotka glasov. Tretji kandidat Janez Sodržnik je iz tekme izpadel v prvem krogu.
Žezlo je Bobincu, nekdanjemu predsedniku rokometne zveze, pred štirimi leti predal Bogdan Gabrovec, ki je bil predsednik prejšnjih osem let kot drugi prvi mož slovenskega olimpizma po Janezu Kocijančiču. Nekdanji predsednik Evropskih olimpijskih komitejev je bil na čelu slovenskega olimpijskega gibanja od njegove ustanovitve leta 1991.
Tudi za mesta podpredsednikov so bile tokrat podane le tri kandidature, podpredsedniki pa vodijo tudi pomembne dele OKS. Na predlog Športne zveze Ravne na Koroškem je bil za predsednika strokovnega sveta športa za vse izvoljen Miran Kos, Metod Ropret, ki ga je predlagala Odbojkarska zveza Slovenije, pa je ostal predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport.
Smučarska zveza Slovenije (SZS) je svojega predsednika Luko Steinerja predlagala za predsednika odbora za gospodarstvo in finance in je prav tako dobil podporo. Steiner je na mestu predsednika SZS nasledil Enza Smrekarja. Ta je bil pred odstopom iz vseh športnih funkcij tudi član IO OKS, Steiner pa je bil tudi že doslej na različnih položajih v olimpijskem komiteju.
Predsedstvo Kluba slovenskih olimpijcev in komisija športnikov OKS sta na podlagi volitev, izvedenih na skupni seji sredi marca, kot skupno predstavnico za podpredsednico za športnike in olimpijske vrednote za naslednja štiri leta imenovala Katjo Koren, ki je tako kot Ropret in Kos podpredsednica v iztekajočem se mandatu.
Klub olimpijcev bo še naprej vodil nekdanji veslaški as Iztok Čop, komisijo športnikov pa prav tako tudi naslednja štiri leta nekdanja judoistka Raša Sraka Vukovič. Nekaj sprememb je v izvršnem odboru, izvolili pa so tudi nove člane nadzornega odbora in disciplinske komisije.
Prejšnja volilna skupščina je bila sredi decembra pred štirimi leti. Čas sklica skupščine so spremenili 19. februarja na prvem zasedanju izvršnega odbora v zgodovini na prizorišču olimpijskih iger, kar se je zgodilo v Cortini d'Ampezzo.
Skupščina OKS potrdila rekordni letni proračun z več kot 12,7 milijona evrov
Na redni letni skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so med drugim obravnavali letno poročilo za lansko leto in letni delovni načrt za letos z rekordnim proračunom doslej v višini več kot 12,7 milijona evrov.
Pred začetkom skupščine je Tjaša Andree Prosenc postala prva častna članica v zgodovini OKS. Pravnica, nekdanja umetnostna drsalka in kotalkarica ter dolgoletna članica izvršnega odbora OKS s pomembno mednarodno vlogo je pred tem že prejela nekaj visokih priznanj, tudi olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Bobinac je za uvod skupščine izpostavil, da so lani potrdili strategijo krovne športne organizacije do leta 2030 z usmeritvami do 2036. Spomnil je, da je pred dobrimi tremi leti napovedal znatno povečanje javnih sredstev za šport na državni ravni, "s 25 so se v tem času povečali na 64 milijonov evrov v letošnjem letu".
Nato je nanizal nekaj osnovnih podatkov o delu lani in načrtih za prihodnje. OKS letos načrtuje 12,76 milijona evrov prihodkov in nekaj manj odhodkov. Večina povišanja bo namenjenega udeležbam na tekmovanjih, kot so sredozemske in evropske igre, ne le zgolj za OI.
Lanski odhodki OKS so skupaj znašali 10,36 milijona evrov, nekaj višji so bili prihodki (10,4 milijona). Drugi najvišji delež prihodkov v višini 3,4 milijona imajo sponzorska sredstva, 4,2 milijona OKS dobi iz državnega proračuna, slabih 1,5 milijona od Fundacije za šport, dobrega pol milijona od mednarodnega in evropskega olimpijskega komiteja, iz projektov EU pa dobrih 810.000 evrov. Na slednji postavki je bilo edino večje nazadovanje, pričakovali so dober milijon evrov.
Nova organizacijska struktura OKS
Generalni sekretar OKS Uroš Mohorič je predstavil novo organizacijsko strukturo OKS, ki se je uveljavila v zadnjem obdobju, Blaž Perko, direktor sektorja za šport, pa vsebinske vidike dela, pri katerem postaja vse pomembnejši tudi nacionalni olimpijski inštitut. Eden izmed pomembnih segmentov postaja tudi integriteta, boj proti vsem nepravilnostim v športu.
Že lani so sofinancirali veliko olimpijskih aktivnosti za letošnje februarske igre v Italiji, kjer je bil pomemben element tudi slovenska hiša v Cortini d?Ampezzo. Za 24 odstotkov so presegli predviden finančni načrt, dobili so tudi pozitivno mnenje revizorja. "Smo na dobri poti, da tudi letošnje olimpijsko leto z največjim proračunom v zgodovini na koncu zaključimo pozitivno," je povedal poslovni direktor OKS Matic Švab.
Dobrih 2,2 milijona evrov je bilo namenjenih za zimske OI Milano-Cortina, dobra dva milijona za sodelovanje na ostalih OI, 1,3 milijona za štipendije, nadstandardno zavarovanje in druge podporne mehanizme za športnike, za delovanje pa 2,4 milijona. Društveni sklad OKS znaša 5,5 milijona evrov.
Bobinac je izpostavil, da jim je uspelo ne le nadomestiti nekaj doslej tradicionalnih partnerjev, ampak so sponzorska sredstva celo povečali. Posebej je izpostavil karierni center in druge podpore, namenjene športnikom, in delo na zamejskem športu. Spomnil pa je tudi na priprave na poletne OI v Los Angelesu leta 2028 in zimske leta 2030 v Franciji ter druga športna tekmovanja več panog pod okriljem OKS, kot so sredozemske in evropske igre.
Skupščina, na kateri praktično ni bilo razprav, je potrdila tudi poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Primož Marinko. Potrdili so zunanjega neodvisnega revizorja Adakto za naslednje obdobje in poročilo o delu varuha športnikovih pravic Rožleta Prezlja.
