Janja Garnbret
Ponedeljek, 7. 9. 2026, 4.00
1 mesec
Trenerjev pogled
Roman Krajnik: Marsikdo pri Janji ne vidi več pomanjkljivosti, jaz jih še precej. To je tudi moja naloga.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
Janja Garnbret in Roman Krajnik
Za Janjo Garnbret je bila letošnja sezona precej drugačna od prejšnjih. Z manj tekmami, več časa za trening in plezanje v skali. Njen trener Roman Krajnik priznava, da bi takšno leto z veseljem še kdaj ponovil, a že prihodnja sezona prinaša povsem drugačen ritem. Začenja se namreč olimpijsko potovanje proti Los Angelesu 2028, prvi kvalifikacijski priložnosti pa bosta junijske evropske igre v Istanbulu in avgustovsko svetovno prvenstvo v Brnu. S Krajnikom smo se po novi zmagi Garnbretove pred domačimi navijači v Kopru pogovarjali o tem, kako danes doživlja njene nastope, zakaj so bile razmere v finalu tako zahtevne, kako pomembna je domača tekma za slovensko plezanje, kaj je v njuno okolje za trening prinesel olimpijski prvak Alberto Ginés López in koliko prostora za napredek sploh še vidi pri najboljši plezalki na svetu.
Letošnja sezona je bila za oba z Janjo precej drugačna. Manj tekem, več plezanja v skali, poučevanja in več časa za trening. Bi jo ponovili?
Po pravici povedano bi bil zelo vesel, če bi bila vsa leta takšna. Vemo pa, da ne bodo. Pred nami je sezona, ki bo povsem drugačna, precej bolj napeta in z več tekmami. Začenjajo se tudi kvalifikacije za olimpijske igre. Najprej nas konec junija čakajo evropske igre, nato avgusta še svetovno prvenstvo. To bosta prvi dve kvalifikacijski priložnosti. Bomo videli, ali nam bo uspelo izpeljati načrt, ki ga imamo. In če nam bo, smo potem pol leta prosti ...
Pogovarjava se po tekmi v Kopru, kjer je bilo znova izjemno vzdušje. Med Janjinim finalnim nastopom pa je bil tudi trenutek, ko je kazalo, da bo zdrsnila s stene, in se je marsikomu za hip ustavilo srce. Kako vi doživljate takšne trenutke? Ste po vseh teh letih njene nastope že sposobni spremljati precej mirno ali vas še vedno stisne?
Nekako sem se navadil. Bolj ko sem, po domače povedano, živčen, slabše je. Prvič zato, ker moja živčnost nič ne pomaga, drugič pa lahko celo škoduje. Če bi bil denimo v izolacijski coni živčen, bi Janja to takoj opazila in svojo živčnost bi prenesel nanjo.
Ko pride iz izolacije in vidim, da je vse v redu, da je ogrevanje potekalo tako, kot mora, da je ogreta in pripravljena, pa lahko bolj ali manj samo še uživam. Še posebej takrat, ko dobi smer, v kateri lahko res pokaže, koliko je boljša od drugih. Takrat je zame to izključno užitek.
"Bolj ko sem, po domače povedano, živčen, slabše je. Prvič zato, ker moja živčnost nič ne pomaga, drugič pa lahko celo škoduje."
Dodaten oteževalni dejavnik je bilo tokrat tudi ozračje, vlaga. Bilo je zelo vroče in predvsem zelo vlažno, tudi Janja je poudarila, da ji je na oprimkih močno drselo. Se je na takšne razmere sploh mogoče pripraviti?
Zelo podobne razmere smo imeli že na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je bilo neznansko vroče in vlažno. Janja s tem sicer nima večjih težav. Tudi njena koža ji pri tem precej pomaga, ker ima zelo suho kožo. Če se ti roke zelo potijo, pa je v takšnih razmerah praktično nemogoče plezati.
Tudi pri fantih se je jasno videlo, kako zahtevno je bilo. Glede na oprimke, ki so jih imeli, je bilo ponekod skoraj nemogoče normalno plezati. Govoril sem z nekaterimi in vsi so rekli, da so se že od prvega oprimka naprej borili predvsem z oprijemom. Enako je izpostavila tudi Janja. Bolj kot s samim plezanjem se je borila s tem, da je oprimke sploh držala.
Ko si navajen, da primeš oprimek in je vse tam, kjer mora biti, se lahko osredotočiš samo na gib telesa. Ko pa primeš oprimek in že takoj začutiš, da ti drsi, je izjemno težko ostati stoodstotno osredotočen na nadaljevanje in plezati tako, kot bi želel. Tokrat se je to zelo poznalo.
Je bila razlika v primerjavi s petkovim polfinalnim večerom velika?
Ogromna. Rekel bi, da je bilo v petek v primerjavi s soboto za 50 odstotkov manj vlažno. V finalu pa je bilo za tekmovalce res izjemno naporno. Že ko smo stali zunaj, si samo pogledal fotografe in so imeli vsi povsem premočene majice (smeh, op. a.). Za tekmovalce je bilo vse skupaj zelo naporno.
Je pa tako, da moraš, če imaš tekmo na prostem, tudi to vzeti v zakup. Ne vem pa, koliko se na takšne razmere sploh lahko pripraviš. Lahko treniraš v podobnem okolju, podobnih situacijah, toda na tekmi dobiš nove oprimke, ki jih ne poznaš, in ne veš, kako se bodo obnašali pod roko.
Tekmo v Kopru si je v dveh dneh ogledalo več kot osem tisoč navijačev.
"Domača tekma je najpomembnejša stvar za slovensko športno plezanje"
Dolga leta ste domačo tekmo spremljali v Kranju, zadnjih pet let je v Kopru. Kako bi primerjali vzdušje na obeh prizoriščih in predvsem, kako pomembno je, da Slovenija še naprej ostaja del koledarja svetovnega pokala?
Domača tekma je najpomembnejša stvar za slovensko športno plezanje! Ko se je v nekem obdobju začelo govoriti, da tekme v Sloveniji morda ne bo več, smo bili vsi izjemno žalostni, jezni in nervozni, ali bo ali ne bo.
Za mladino in celoten razvoj športnega plezanja je takšna tekma izjemno pomembna, zato me veseli, da jo imamo. Mislim tudi, da zdaj ni več nobene bojazni, da bi jo izgubili.
Kar pa zadeva vzdušje, je bil tudi Kranj poseben. Dvorana Zlato polje je bila precej majhna, in ko je bila nabito polna, je bilo vzdušje res izjemno. Ne bom rekel, da mi je bilo tam bolj všeč, saj je v Kopru pet- ali celo šestkrat več ljudi in je zato vzdušje seveda še boljše, je bilo pa tudi v Kranju nekaj posebnega.
Pomembno je tudi vse, kar je Janja naredila za plezanje in predvsem za otroke. Ko slišiš njihove krike in navijanje, je to nekaj najlepšega.
Novo poglavje z Albertom Ginésom Lópezom
Velika novost na vajinih treningih je prisotnost olimpijskega prvaka Alberta Ginésa Lópeza. Janja pravi, da imata zelo podoben način razmišljanja. Kako vi vidite njuno sinergijo? Verjetno ste najprej želeli preveriti, ali bodo skupni treningi sploh delovali.
Da, najprej smo preverili prav to. Alberto je bil aprila tri dni pri nas, takrat še s svojim prejšnjim trenerjem. Opravili smo dva ali tri treninge in že takoj se je čutilo, da stvar deluje.
Po teh treh dneh mi je napisal, da resno razmišlja o selitvi v Slovenijo, in me vprašal, ali sem ga pripravljen sprejeti in trenirati ter ali se lahko pridruži najini ekipi. Vedel je, da trenutno treniram samo Janjo, zato ga je razumljivo zanimalo tudi, ali bom imel zanj dovolj časa in pozornosti.
Alberto Gines Lopez in Roman Krajnik v Chamonixu, kjer je Španec dosegel svojo prvo zmago v svetovni seriji.
Potem sva se z Janjo pogovorila in se zelo hitro odločila. Janja je bila ideji takoj naklonjena, tudi sam pa sem vedel, da potrebuje nekoga za sparing na treningih, da ni ves čas sama oziroma samo z mano. Že v preteklosti se je izkazalo, da takšna družba na treningu nanjo zelo dobro vpliva.
Po tekmi v Pragi je prišel neposredno v Slovenijo in povedal, da se bo preselil sem. Tako se je vse skupaj začelo.
In očitno zelo učinkovito. López je že na naslednji tekmi v Chamonixu prvič zmagal na tekmi svetovnega pokala, pred tednom dni pa je v Lavalu postal še evropski prvak. Seveda vse to ne more biti posledica le nekaj mesecev skupnega dela, je pa časovno precej zanimivo.
Seveda. Vse temelji na delu, ki ga je opravil že prej. Bi pa poudaril nekaj drugega: Alberto se je kot oseba stoodstotno spremenil. Njegovo razpoloženje je povsem drugačno. Znova je vesel in uživa.
Tudi sam je povedal, da zadnjega pol leta ali še več ni več zares užival v treningih. In ko enkrat ne uživaš več v tem, kar počneš, stvar težko deluje.
Sem pa seveda zelo hitro našel tudi nekaj pomanjkljivosti, na katerih sva začela delati. Izjemno hitro se uči, kar je seveda zelo dobro. Zelo zadovoljen sem s tem, kako trenutno vse skupaj deluje.
Dogovor o sodelovanju velja do olimpijskih iger v Los Angelesu leta 2028?
Da, za zdaj je cilj Los Angeles. Mislim pa, da se je odločil tudi že za Brisbane (naslednje prizorišče poletnih OI leta 2032, op. a.).
"Marsikdo pri Janji ne vidi več pomanjkljivosti, jaz jih še kar precej"
Kaj lahko Janja dobi od treningov z Albertom oziroma česa se lahko nauči od njega? Ali pri njej še opazite pomanjkljivosti?
Pozitivno je, da smo vsi trije dobesedno obsedeni s plezanjem in treningom. Ko si enkrat tako globoko v tem in ves čas razmišljaš o plezanju, tako kot sam ves čas razmišljam o treningu, vedno najdeš še nekaj. Vedno je mogoče nekaj izboljšati.
Marsikdo pri Janji verjetno ne vidi več pomanjkljivosti, jaz jih še kar precej. To je tudi moja naloga. Če jih ne bi več videl, verjetno ne bi imel več kaj početi kot trener.
Si kot trener želite tudi Janjine povratne informacije o svojem delu, treningih, komunikaciji?
Seveda, vedno. To se mi zdi izjemno pomembno. Čim več pogovora in čim boljša komunikacija. Si trener, ampak bolj ko lahko zgradiš tudi nekakšen prijateljski odnos med trenerjem in športnikom, bolje je. Ko dosežeš stoodstotno zaupanje, je vse precej lažje.
"Po informacijah, ki jih dobivam, bo v Santiagu kar obsedeno stanje"
Janjo letos čaka še ena tekma, zadnja tekma sezone v Santiagu v Čilu, na povsem novem prizorišču. Že veste, kaj lahko tam pričakujete, predvsem z vidika zanimanja navijačev?
Po informacijah, ki sem jih dobil, bo kar obsedeno stanje (smeh, op. a.). Malo se 'bojim', da bo zelo podobno kot na Kitajskem. Že zdaj dobivam precej sporočil ljudi, ki najprej preverjajo, ali bo Janja res prišla. Mislim, da bo kar noro.
Načrtujete pred tekmo tudi kakšno druženje z navijači, "meet and greet" ali trening pred publiko?
Ne, pred tekmo zagotovo ne. Jo pa po tekmi čaka ameriška turneja, povezana s filmom o smeri Bibliographie. Pred tekmo takšnih stvari ne bomo počeli.
O prezgodnji specializaciji: "Za razvoj plezalca je to absolutno slabo"
Janja je ena redkih, ki še vedno enakovredno trenira balvane in težavnost, medtem ko je v svetovnem vrhu vse več specializacije. Kaj takšen razvoj pomeni za športno plezanje in predvsem za mlade?
Za plezalca je zagotovo slabo, če se specializira prezgodaj. To, kar se včasih dogaja pri mladih, ko jih že zelo zgodaj usmerijo samo v eno disciplino, je po mojem mnenju absolutno slabo za njihov razvoj. Izjema je seveda hitrost.
Pri mladih sem definitivno na strani tega, da čim dlje trenirajo obe disciplini. Pozneje pa popolnoma razumem nekoga, kot sta Alberto, ki se je odločil samo za težavnost, ali Luka Potočar. Če si na določeni točki v eni disciplini toliko boljši kot v drugi, bi potreboval precej časa, da bi tudi drugo spravil na enako raven. Takrat je specializacija logična.
Prihodnje leto bo Janja tekmovala več
Je koledar za prihodnjo sezono že začrtan? Lahko že zdaj rečemo, da bomo Janjo na tekmah svetovnega pokala videli pogosteje?
Mirno lahko rečem, da bo Janja prihodnje leto tekmovala več. Koliko več, pa bo odvisno od koledarja, ki ga za zdaj še nimamo v celoti. Dobil sem informacije o nekaj tekmah, ne pa še o celotni sezoni. Ko bo koledar dokončen, bomo naredili konkreten načrt.
Prvi in glavni cilj bodo evropske igre konec junija, potem pa seveda svetovno prvenstvo. Vse drugo bomo prilagodili tema dvema ciljema.
Preberite še:
