Janja Garnbret
Sobota, 27. 6. 2026, 10.45
1 mesec, 3 tedne
Martin Šolar
Predsednik PZS: Športno plezanje mora še naprej ostati pomemben del planinske zveze
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar je prepričan, da mora športno plezanje še naprej ostati pomemben del planinske zveze. Ni privrženec radikalnih idej ali hitrih sprememb. Prizadeval si bo, da športno plezanje še naprej ostane sestavni del planinske organizacije.
Zadnjih osem let je bil v delovanje zveze vključen kot podpredsednik, zato niti ni presenečenje, da je vodenje ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji s 64 tisoč člani na volilni skupščini 18. aprila v Tolminu prevzel ob veliki podpori delegatov 300 planinskih društev.
"Športno plezanje se je definitivno razvilo, če malo pogledamo genezo, iz alpinizma, iz plezanja kratkih sten, športnih smeri. Tudi tekmovanja so bila najprej na naravnih plezališčih, preden so prišla do današnje oblike. Zato razumljivo želimo, da se plezanje še naprej ohranja pri nas, v okviru naše organizacije," je dejal za STA.
Martin Šolar je novi predsednik PZS.
"Res je, na svetovni ravni obstaja samostojna svetovna mednarodna zveza za športno plezanje, v mnogih državah so se športni plezalci odcepili, osnovali svoje zveze in tekmujejo pod okriljem zveze za športno plezanje, ne pa planinske zveze. Vendar pa v najbolj tradicionalnih alpskih državah, v Nemčiji, Avstriji, tudi v Sloveniji, ohranjamo športno plezanje pod svojim okriljem in seveda želimo, da tako tudi ostane," je poudaril.
"Športno plezanje poje precejšen del pogače denarja, ampak ga tudi prinese"
"Športno plezanje poje precejšen del pogače denarja, ampak ga tudi prinese. Lahko, da bo nekoč prišlo do odločitve, da športno plezanje ne sodi več pod planinsko zvezo, da bi se športni plezalci osamosvojili, vendar prejšnje vodstvo planinske zveze, in tudi jaz, tega ne zagovarjamo. Zato smo sprejeli določene kadrovske ukrepe, okrepili službo, ki skrbi za športno plezanje, tudi funkcionarsko smo športnemu plezanju dali poudarek, z željo, da se dela tako dobro naprej, kot se je doslej," je prepričan.
"Moramo se zavedati, da Janja Garnbret je samo ena in da bo prišlo do tega, da se ne bomo več veselili zlatih kolajn. Ampak tudi pred Janjo smo imeli zmagovalce svetovnega pokala, športno plezanje sicer takrat še ni bilo olimpijska disciplina, imeli pa smo Martino Čufar, Mino Markovič, Domna Škofica ..., tako da so Janji njeno pot tlakovali predhodniki."
Bo Slovenija nekoč gostila EP ali celo SP?
Novi predsednik planinske organizacije je povedal, da so se že pogovarjali, da bi v Sloveniji gostili evropsko ali svetovno prvenstvo v športnem plezanju, a je za to morda še nekaj let prezgodaj. "Gre za velike tudi finančne zalogaje. V tehničnem smislu mislim, da to znamo narediti, to dokazujemo z uspešno tekmo v Kopru, prej v Kranju, kaj več pa morda v tem trenutku ne," je dejal Šolar.
"Kolikor poznam postopek, povezan z organizacijo tekem za svetovni pokal tudi v drugih športih, predvsem zimskih, je ta boj neizprosen. Novi in novi prireditelji si želijo priti zraven in včasih se je težko obdržati. Planinska zveza Slovenije je nadvse zadovoljna, kako smo, mogoče celo zaradi nekih okoliščin, prišli do koprske tekme svetovnega pokala, ki je sama po sebi, vsaj te prve izvedbe to kažejo in potrjujejo, zgodba o uspehu. Zato si želimo to tekmo delati še naprej in jo želimo obdržati v Kopru, definitivno," je dodal.
Novemu predsedniku PZS se zdijo povsem ustrezna interna pravila, ki mandat predsednika omejujejo na največ dva štiriletna mandata. Prav tako je prepričan, da se funkciji direktorja Kobariškega muzeja in predsednika PZS dopolnjujeta. "Mislim, da se dolžnosti obeh prepletajo v skupnem imenovalcu gora. Za Kobariški muzej velja, da gre za muzej soške fronte, ki prikazuje eno najbolj pomembnih gorskih bojišč v zgodovini. Gore so tiste, ki povezujejo ti dve dejavnosti."
Preberite še:
