Torek, 28. 7. 2026, 17.24
2 meseca, 1 teden
Večno slovo
Poslovil se je Zlatan Ibrahimbegović, trener, ki je pustil pečat tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
Zlatan Ibrahimbegović je velik pečat pustil tudi v slovenskem kajaku.
Kajakaška družina znova žaluje. Po dolgi bolezni se je v 79. letu starosti poslovil nekdanji jugoslovanski kajakaš in trener Zlatan Ibrahimbegović, ki je velik pečat pustil tudi v slovenskem kajakaštvu kot trener Kajak kanu kluba Ljubljana.
Priljubljeni Ibro ali Zlaja, kot je bil poznan med kajakaškimi prijatelji, je že pri 19 letih osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka, leta 1972 pa nastopil tudi na olimpijskih igrah v Münchnu. Tik pred olimpijskim nastopom je tragično preminil njegov starejši brat, tako da na tekmi kariere ni mogel pokazati vsega, česar je bil sposoben.
Pomemben del njegovega življenja je bila tudi Slovenija. V Ljubljani je študiral na Fakulteti za šport, treniral, poučeval smučanje in si ustvaril številna prijateljstva, ki so trajala vse do njegove smrti. Kasneje se je vrnil v Banjaluko, kjer ga je doletela še ena huda tragedija – izgubil je prvo ženo in ostal sam s tri tedne staro hčerko.
Zlatan Ibrahimbegović v družbi Novaka Đokovića.
Ni mu bilo lahko
Ko se je zdelo, da se življenje z drugo ženo in hčerkama znova postavlja na pravo pot, ga je prekinila vojna. Ker ni želel prijeti za orožje, je z družino preko Beograda pobegnil iz Bosne. Zavetje je najprej našel v Sloveniji, nato pa leta 1995 kot begunec odšel v Avstralijo. V Perthu je moral pri 47 letih začeti znova, se naučiti jezika, sprejeti različna dela in si z vztrajnostjo ustvariti novo življenje.
Nikoli ni izgubil ljubezni do športa. V Avstraliji je postal trener državne reprezentance, delal z vrhunskimi tekmovalci, kasneje pa kot zasebni trener pomagal številnim športnikom. Leta 2000 se je za kratek čas znova vrnil v Slovenijo in tu dve leti delal kot klubski trener, leta 2016 pa je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru deloval kot trener libanonskega tekmovalca.
Zelo je bil povezan tudi s Petrom Kauzerjem.
Slovenija mu je vedno ostala pri srcu
Tudi v poznih sedemdesetih letih je ostal izjemno aktiven. Še pred nekaj leti je nastopal na veteranskih tekmovanjih in takrat z značilnim nasmehom povedal, da je konkurenco znova 'nabrisal'.
Čeprav je tri desetletja živel v Avstraliji, je pogosto poudarjal, da mu je Slovenija ostala pri srcu. Pogrešal je njene reke, gore in ljudi. Večkrat je dejal, da bi se, če bi se še kdaj vrnil v Evropo, vrnil prav v Slovenijo.
