Torek, 8. 9. 2026, 11.30
1 mesec
Ski Manaslu 2026
Pet Slovencev proti Manasluju po velik podvig: z vrha osemtisočaka želijo odsmučati
Še pred nekaj leti je bila to predvsem ideja, zdaj je postala konkreten načrt: pet Slovencev želi na 8163 metrov visoki Manaslu in nato z vrha odsmučati. Odpravo Ski Manaslu 2026 sestavljajo Nejc Marčič, Luka Šturm, Luka Kovačič, Nejc Kuhar in Matjaž Mikloša, ki so 6. septembra odpotovali v Nepal. Če bodo razmere dopuščale, se bodo na osmo najvišjo goro sveta povzpeli po normalni smeri, nato pa želijo celoten oziroma čim večji del spusta opraviti na smučeh. "Cilj je priti na vrh in odsmučati, predvsem pa, da se vsi skupaj varno vrnemo domov," poudarja vodja odprave Nejc Marčič. Odprava se bo v Slovenijo predvidoma vrnila 8. oktobra.
Ideja o odpravi se je porodila Nejcu Marčiču, enemu najuspešnejših slovenskih alpinistov, ki se že nekaj let poigrava z mislijo, da bi nekoč smučal z osemtisočaka. Smučanje in alpinizem sta, kot pravi, dva velika dela njegovega življenja, zato se mu je zdelo povsem naravno, da bi ju nekoč združil tudi na tako veliki gori.
Hitro pa je postalo jasno, da bo za takšen projekt potreboval pravo ekipo. "Med svojimi alpinističnimi kolegi nisem našel veliko zanimanja za smučanje z osemtisočaka, kar po svoje razumem. Vsak ima svoje cilje, želje in način, kako doživlja gore. Zato sem začel iskati ljudi s podobnimi idejami in željami, neke vrste sorodne duše," je pojasnil za spletno stran Planinske zveze Slovenije.
Pomembno vlogo pri sestavi odprave je imel vrhunski gorski tekač in turni smučar Luka Kovačič. Marčič pravi, da je idejo sprejel praktično takoj in nato v veliki meri pomagal oblikovati ekipo, ki danes šteje pet članov. "Jaz sem sicer na papirju vodja odprave, a v resnici je ta projekt nastal predvsem iz skupne energije in navdušenja vseh, ki smo se našli okoli iste ideje."
Ob Marčiču in Kovačiču so v njej še Luka Šturm, Nejc Kuhar in Matjaž Mikloša. Vsi imajo bogate športne izkušnje, čeprav prihajajo iz nekoliko različnih okolij – od alpinizma do tekmovalnega turnega smučanja in gorskega teka. Sprva je bil kot del odprave predviden tudi nekdanji biatlonec Klemen Bauer, ki je še spomladi za Sportal govoril o "življenjski priložnosti", a ga v končni peterici ni.
Različna ozadja, isti cilj
Priprave na odpravo so večinoma potekale individualno, saj imajo člani različne športne rutine in obveznosti. Veliko časa so namenili vzdržljivostnim treningom, kolesarjenju, hoji, turnemu smučanju in gibanju v visokogorju. Pred odhodom so opravili tudi dve skupni turi v Alpah, kjer so skušali čim več časa preživeti na višini, obenem pa preveriti opremo in način skupnega gibanja.
Marčič meni, da je prav različnost članov lahko ena od prednosti odprave. "Nihče od fantov ni brez alpinističnega predznanja. Nekateri imajo več izkušenj iz alpinizma, drugi iz turnega smučanja in zahtevnega visokogorja. Vsak v ekipo prinaša nekaj svojega," pravi.
Hkrati se vsi zavedajo, da bo osemtisočak zanje nekaj novega. Izkušnje iz Alp se na tako veliko višino ne prenesejo neposredno, saj so pogoji povsem drugačni. "Velika višina, dolgotrajna odprava in nepredvidljive razmere so druga zgodba. Prav zato se tega izziva tako veselimo," dodaja Marčič.
Po normalni smeri, nato s smučmi navzdol
Načrt odprave predvideva vzpon po normalni smeri, po severovzhodnem grebenu Manasluja. Če bodo vremenske in snežne razmere dopuščale, želijo po isti smeri opraviti tudi spust, le da na smučeh.
Prav nadmorska višina bo eden ključnih dejavnikov odprave. Večina članov s tako veliko višino še nima veliko izkušenj, zato so pripravam na pomanjkanje kisika namenili posebno pozornost. Nekateri so zadnje noči pred odhodom preživljali v hipoksičnem šotoru, Marčič pa je velik del poletja preživel v Alpah in tako skušal telo čim bolje pripraviti na višino.
Prava aklimatizacija se bo nato začela na sami gori. Ekipa namerava višino pridobivati postopoma in prespati tudi v višjih taborih. Tempo bodo prilagajali počutju posameznikov in razmeram.
"Pri višini je najpomembneje, da jo spoštuješ in ne prehitevaš," poudarja Marčič.
Dogajanje v Nepalu spremljajo iz dneva v dan
Odprava je odpotovala v času, ko Nepal pretresajo posledice hudih naravnih ujm, zato člani razmere ves čas spremljajo in so v stiku tudi z lokalno agencijo. Za zdaj kaže, da njihova pot zaradi posledic katastrofe ne bo ogrožena.
Marčič se pri tem dobro zaveda, da nevarnosti ne prinaša le širše dogajanje v državi, temveč tudi sama gora. Manaslu je znan tudi po nevarnosti snežnih plazov, razmere v najvišjih gorstvih pa so zaradi podnebnih sprememb vse bolj nepredvidljive.
"Nobena gora ni popolnoma varna. Tega se zelo dobro zavedamo in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo vzpon potekal čim varneje," pravi.
Nastal bo tudi dokumentarni film
Odprava ne bo ostala le športni projekt, saj bo o njej nastal tudi dokumentarni film. Pri snemanju sodelujeta Rožle Bregar in Aljaž Žnidaršič, ki bo del odprave spremljal tudi na gori in s seboj odnesel snemalno opremo.
Po vrnitvi bodo posneti material sestavili v celoto, cilj pa je film predstaviti na enem od gorniških oziroma filmskih festivalov.
Močna slovenska zasedba
Vodja odprave Nejc Marčič ima za seboj vrsto odmevnih alpinističnih dosežkov. Skupaj z Luko Stražarjem je med drugim preplezal novo smer Sanjači zlatih jam na K7 West, za katero sta prejela zlati cepin. Leta 2012 je prejel Bloudkovo plaketo, leta 2025 pa priznanje za najuspešnejšega slovenskega alpinista.
Luka Šturm je alpinist in turni smučar, ki ga najbolj privlačijo dolge in hitre ture v domačih in Centralnih Alpah.
Luka Kovačič sodi med najuspešnejše slovenske turne smučarje. Večkrat je postal državni prvak, na evropskem prvenstvu leta 2018 pa je med mlajšimi člani v vzponu osvojil četrto mesto.
Nejc Kuhar je nekdanji vrhunski tekmovalni turni smučar, ki je v svetovnem pokalu dosegel peto mesto, na svetovnem prvenstvu pa osmo. Po koncu tekmovalne kariere deluje tudi kot trener.
Matjaž Mikloša ima prav tako bogate izkušnje iz tekmovalnega turnega smučanja in reprezentančnega okolja, kjer je pozneje deloval tudi kot trener.
Med člani odprave bi moral biti tudi nekdanji biatlonec Klemen Bauer, ki je še spomladi za Sportal govoril o "življenjski priložnosti", a ga v končni peterici ni. Razlog za spremembo načrtov javno ni bil pojasnjen.