Nedelja, 19. 4. 2026, 16.31
3 tedne, 2 dneva
Metka Lobnik
Metka Lobnik: Šele teden dni pred EP smo se odločili, da v Tbilisi potujem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Metka Lobnik: Šele teden dni pred EP smo se odločili, da v Tbilisi potujem, saj se tekme, kot je EP, ne izpusti kar tako.
Metka Lobnik je na evropskem prvenstvu v Gruziji postala 17. slovenska reprezentantka s kolajno na prvenstvih stare celine. Kolajnam s kadetskega, mladinskega in tekmovanja judoistk do 23 let je dodala še prvo člansko kolajno, uspeh pa je še toliko večji zaradi številnih zdravstvenih težav v zadnjih mesecih.
"Že udeležba na prvenstvu je bila zelo razburkana, do zadnjega pod vprašajem. Šele teden dni pred EP smo se odločili, da v Tbilisi potujem, saj se tekme, kot je EP, ne izpusti kar tako," je povedala Metka Lobnik, ki si je novembra poškodovala vrat, do februarja trenirala po omejenem programu in izpustila tudi tekmo v Ljubljani, v marcu pa si je na grand slamu v isti dvorani v Gruziji poškodovala še stegensko mišico.
"Da sem tudi v tej formi prišla do kolajne, je zame zelo vzpodbudno. V novembru in decembru sem izpustila priprave, tudi bazično fizično pripravo, kar pa mi je vsaj delno uspelo nadoknaditi. Mislim pa, da bo počasi OK," je vsa nasmejana še dejala športnica iz Orehove vasi, ki pa prav zaradi poškodb še nima izdelanega programa za nadaljevanje sezone. Jasno je, da bo majske tekme izpustila.
Na poti do kolajne je v Olimpijski palači v Tbilisiju premagala Čehinjo Marie Košnarovo in Nemko Julie Hoelterhoff, po drobni lastni napaki pa izgubila dvoboj z drugopostavljeno Britanko Emmo Reid. V odločilni borbi za odličje je Rusinjo Aleksandro Babincevo najprej vrgla, le nekaj kasneje pa je bila tekmica zaradi napačne tehnike diskvalificirana.
"Vesela sem, da so se sodniki odločili, da je dvoboja konec. Res si nisem želela tvegati še naprej," je še dejala reprezentantka, ki ji je po tekmi v Tbilisiju čestitala tudi nekdanja slovenska olimpijska prvakinja Urška Žolnir.
Dolgo je bil judo le igra in zabava
Poznavalci juda, predvsem trener Gregor Brod, so ji najkasneje po lanski izjemni sezoni, kjer je nizala uvrstitve na zmagovalni oder tekmovanj za grand prix in grand slam, pripisovali tudi možnosti na EP. Nenazadnje se je Lobnik s svojimi uspehi na svetovni lestvici prebila na šesto mesto in bila tretja nosilka v konkurenci najboljših Evropejk. Športni začetki so bili popolnoma drugačni.
"Za judo sem se odločila po predstavitvi na šoli, v četrtem razredu, saj nisem trenirala še ničesar. Dolgo je bil le igra in zabava in nihče ni razmišljal o uspehih. Tekmovalno usmerjati sem se začela šele v zadnjem letu med kadetinjami, ko sem začela trenirati resno. Za to sta poskrbela trenerja Mitja Jenuš in Mario Rudl," je povedala lani najboljša judoistka v državi, ki je že kot kadetinja nato osvojila kolajno na evropskem prvenstvu v Sarajevu 2018 in dve odličji na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu 2018.
V tem času, kot pravi sama, članskega juda niti še ni resno spremljala in imela pravih vzornikov. "Nisem specifično navijala za eno tekmovalko. Vsak judoist ima svoje dobre tehnike in to sem skušala uporabiti tudi sama."
"V življenju mi nič ne manjka"
Pot do članske ravni je bila postopna, saj ni preskakovala kategorij, ampak oddelala tudi mladinsko kariero, kjer jo je prvič ustavila poškodba ob prehodu med članice, temu je sledilo še težavno obdobje koronavirusa, zato je morala na prve članske uspehe počakati.
Na tekmovanju za veliko nagrado je prvo kolajno osvojila šele v olimpijskem letu 2024 ter si priborila tudi olimpijsko izkušnjo na igrah v Parizu 2024. Kolajne na evropskem prvenstvu pa si kljub želji in vrsti zmag ni upala napovedati. "Te tekme so specifične in tukaj so res vse najboljše, zato je to nehvaležno."
Nagrada za trdo delo je bila kolajna in ob šopku cvetja tudi diploma s podobo starega Tbilisija. Za odličje pravega prostora pa doma še nima, bržkone tudi zaradi malo prostega časa, saj vrhunski šport združuje z uspešnim študijem na pedagoški fakulteti, poprijeti pa mora tudi za delo na domači kmetiji.
Sama pravi, da ji gre to dobro od rok: "Seveda je potrebna organizacija časa, da vse opravim. Ampak v življenju mi nič ne manjka. Z veseljem treniram in tekmujem, zato mi res ni težko."
