Sobota, 1. 8. 2026, 16.00
1 teden, 2 dneva
Martina Čufar o spominih na domačo tekmo svetovnega pokala
"Kolajna je bila že v žepu, samo plezala sem na krilih domačih navijačev"
Samo še pet tednov je do jubilejne 30. tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Sloveniji. Prvi septembrski konec tedna v Koper prihajajo najboljši športni plezalci ta hip, pa tudi vsi dosedanji slovenski finalisti domače tekme. Med njimi je Martina Čufar, prva Slovenka, ki je slavila v svetovnem pokalu, prva, ki je postala svetovna prvakinja, in prva, ki se je zmage veselila pred domačim občinstvom, leta 2001 v Kranju.
Martina Čufar
Slovenija je tekmo svetovnega pokala prvič gostila leta 1996 v Kranju. Martina Čufar se tiste tekme sicer ne spomni dobro, a: "Točno vem, na katerem delu stene in s kakšnega oprimka sem padla v finalu. Prva tekma svetovnega pokala pred domačim občinstvom je bila vsekakor nekaj posebnega, čeprav so bili že prej organizirani mastri v Kranju. Najprej je bilo to zame osebno še bolj stresno, kot ko si pred občinstvom, ki te ne pozna, z leti pa sem to obrnila sebi v prid."
Še bolj čustveno je doživela prvo domačo zmago leta 2001. "Ta zmaga je bila res nekaj posebnega. Pokal s te tekme je še vedno doma in dela družbo zlati medalji s svetovnega prvenstva 2001 ter pokaloma moje prve zmage v svetovnem pokalu v Chamonixu 2001 in Serre Chevalierju 2002. To so zame največ vredni rezultati. Takrat smo plezali še superfinale, ker sva bili z Muriel Sarkany izenačeni. Meni je bilo to super, ker v superfinalu lahko res plezaš popolnoma sproščen, itak nisem imela nič izgubiti, kolajna je bila že v žepu, tako da sem samo plezala na krilih domačih navijačev," je Čufarjevega povedala v pogovoru za PZS.
Njena velika tekmica je bila Francozinja Liv Sansoz. "Z Liv sva prijateljici že od mladinskih kategorij naprej, ko je ona vedno zmagovala. Obiskala sem jo tudi v Franciji, kjer je imela doma super umetno malo steno. V bistvu se ne spomnim, če sem jo sploh kdaj premagala, svetovna prvakinja sem postala takrat, ko je ona zaradi nesreče pri plezanju v plezališču predčasno končala svojo tekmovalno kariero. Zdaj živiva kak kilometer narazen, a je ona veliko bolj v alpinizmu in smučanju, tako da se ne vidiva veliko, me pa pokliče, ko rabi masažo," je povedala v smehu.
Martina je bila zelo uspešna tudi v skali. Leta 1997 je kot peta ženska na svetu preplezala smer z oceno 8b+, leta 2005 pa je kot prva Slovenka in šesta ženska na svetu preplezala smer težavnosti 8c.
Takrat športno plezanje še ni bil olimpijski šport, danes imamo olimpijsko prvakinjo in vzornico plezalk z vsega sveta. "Zdi se mi, da je slovensko športno plezanje v razcvetu že 40 let, od prvih tekem v Ospu naprej. Mislim, da ni države, kjer bi na nacionalni televiziji prenašali plezanje v živo - kot je bilo plezanje Sreča Rehbergerja in Tadeja Slabeta v Gobi v Ospu - in kjer bi bil del glavnega časopisa enkrat na teden namenjen plezanju - mislim na Alpinistične novice v Delu. Alpinisti in plezalci so bili vedno pomemben del slovenske identitete. S fenomenom Janje in olimpijskih iger se je to le še potenciralo, super je, da je zraslo toliko umetnih sten, ki so šport približale vsem. Seveda je tudi slaba stran tega, da je povsod vedno večja gneča. A to ne velja samo za plezanje."
Ker živi v Franciji, na tekmi v Kopru še ni bila. Letos pride prvič. Na njej bo nastopila tudi Janja Garnbret, ki letos tekmuje samo na izbranih tekmah svetovnega pokala. "Na tekmovanjih si težko predstavljam, kaj več bi lahko dosegla, kot je že - seveda, dve zlati olimpijski medalji na enih igrah, kar bo mogoče čez dve leti v Los Angelesu. Ima pa Janja po moje še veliko rezerv pri plezanju v skali, predvsem ker je to zanjo bolj novo in ima še veliko možnosti za raziskovanje. Bibliographie 9b+ je preplezala - ko se je vse poklopilo - res lepo in lahkotno. Super bi bilo, da bi bila prva, ki bi preplezala kakšno 10a," je svojo rojakinjo izzvala Martina Čufar.
Janja Garnbret