Sreda, 2. 9. 2026, 5.00
3 dni, 17 ur
Intervju s športno plezalko Lučko Rakovec
Lučka Rakovec po bolezni do velikega uspeha: Težko obdobje ne pomeni nujno konca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
25-letna športna plezalka Lučka Rakovec se je z evropskega prvenstva v Lavalu vrnila z bronasto medaljo, ki ima zanjo po vsem, kar je prestala v zadnjih letih, posebno težo.
Slovenska športna plezalka Lučka Rakovec je konec leta 2023 športno javnost presenetila z objavo, da je po diagnozi raka ščitnice prestala operacijo in da se sooča še z drugimi zdravstvenimi težavami. Po zahtevnem obdobju in dolgi poti nazaj je pretekli konec tedna naslovu evropske prvakinje iz leta 2019 dodala bronasto medaljo s prvenstva stare celine, ki ima zanjo zaradi vsega, kar je prestala v zadnjih letih, posebno težo. Tudi zato, ker še nekaj dni pred prvenstvom zaradi poškodbe prsta sploh ni vedela, ali bo lahko nastopila. Danes pravi, da se fizično znova počuti stabilno, največ posledic težkega obdobja pa čuti predvsem na mentalni ravni. "Težko obdobje ne pomeni nujno konca," poudarja 25-letna plezalka, ki jo že ta konec tedna (4. in 5. 9.) čaka nov izziv pred domačimi navijači na tekmi svetovne serije v Kopru.
Lučka, čestitke! Z evropskega prvenstva ste se vrnili z bronasto medaljo, s tem da še nekaj dni pred prvenstvom sploh ni bilo jasno, ali boste lahko nastopili. Kaj se je dogajalo v ozadju?
Približno teden dni pred tekmo sem se poškodovala. Ko sem prišla iz smeri, me je prst začel čudno boleti, ob dotiku pa sem imela občutek, kot da se nekaj v njem premika.
Sprva je bilo videti precej resno in mislili smo že, da je moja sezona končana, na srečo pa se je pozneje izkazalo, da ni tako hudo. Šlo je za cisto oziroma počeno ovojnico. Fizioterapevti so mi zagotovili, da s plezanjem stanja ne morem poslabšati, če le bolečina ni prehuda.
Med pogovorom za Sportal
Kako pozno je padla odločitev, da boste vendarle odpotovali na prvenstvo?
Zelo pozno. Še dan pred tekmo sem bila prepričana, da ne bom nastopila. Pravzaprav smo se šele zjutraj na dan odhoda odločili, da grem, tako da je bilo vse skupaj precej nenavadno.
Ste lahko poškodbo med tekmo odmislili?
Poskušala sem jo odmisliti. Zame bi bilo razmišljanje v smislu: "Poškodovana sem, zato ni pomembno, kako bo šlo," predvsem iskanje izgovorov.
Vedela sem, da forma ne more kar izginiti v nekaj dneh. Edino vprašanje je bilo, ali me bo prst oviral do te mere, da me bo strah določenih gibov. Zaupala sem temu, da si s plezanjem ne morem povzročiti dodatne škode, zato sem poskušala plezati normalno.
Koliko terapij ste imeli?
Mislim, da pet, v bistvu vsak dan.
Medalja z drugačno težo
Ima zaradi vsega, kar ste prestali v zadnjih letih, bron z letošnjega prvenstva za vas drugačno težo kot naslov evropske prvakinje iz leta 2019 in medalje iz mladinskih oziroma zgodnejših let? Ga bolj cenite?
Zagotovo. Nočem zmanjševati pomena prejšnjih medalj, ampak takrat sem bila povsem druga oseba in tudi drugačna plezalka.
Ta medalja se mi zdi bolj neposreden odraz tega, kje sem danes, kako plezam in kaj vse sem morala narediti, da sem se vrnila na to raven. Zato mi veliko pomeni.
Leta 2019 je bila Lučka Rakovec evropska prvakinja v težavnosti.
Sedem let pozneje, po bolezni in številnih preizkušnjah, je zlatu na EP dodala bron.
"Danes uspehe bolj cenim"
Kaj je največja razlika med Lučko, ki je osvajala medalje kot najstnica, in Lučko danes?
Težko izpostavim samo eno stvar, ker se mi zdi, da je danes praktično vse drugače. Zagotovo sem bolj zadovoljna sama s sabo …
Se bolje počutite v svoji koži?
Ja, prav gotovo. Pred leti sem bila precej bolj usmerjena samo v rezultate. V sezoni 2019 se mi je zdelo skoraj samoumevno, da se uvrščam v finale in dobro plezam. Danes se precej bolj zavedam, koliko stvari se mora sestaviti za dober rezultat. Verjetno zato uspehe tudi bolj cenim.
Športniki ste pogosto naravnani tako, da se po doseženem cilju zelo hitro usmerite proti naslednjemu in uspeha niti ne utegnete zares proslaviti. Je bilo po evropskem prvenstvu pri vas podobno?
Ja. Takoj, ko sem odplezala, sem Mii (Krampl, prav tako finalistki, na koncu peti na EP, op. p.) rekla: "Joj, zakaj nisem odplezala smeri?" Tako da sem zelo hitro našla nekaj, s čimer nisem bila zadovoljna (smeh, op. p.).
Se pa trudim, da si pred Koprom ne ustvarjam dodatnega pritiska. Vso sezono imam občutek, da sem dobro pripravljena, vendar mi tega predvsem v polfinalih ni vedno uspelo pokazati. V Kopru bi rada predvsem pokazala, kaj znam. Če mi to uspe, bodo tudi rezultati sledili temu.
"Danes se precej bolj zavedam, koliko stvari se mora sestaviti za dober rezultat. Verjetno zato uspehe tudi bolj cenim."
Največji boj pogosto poteka v glavi
Zakaj se vam zdi, da se vam prav v polfinalih najpogosteje zatakne?
Polfinale je verjetno najtežji del tekme. Takrat je največ pritiska in najmanj prostora za napake. V kvalifikacijah lahko eno smer odplezaš slabše in se še vedno rešiš, v polfinalu pa je lahko vsaka napaka odločilna.
Poleg tega ne veš, kako daleč so prišle druge tekmovalke in kaj bo dovolj za finale. Veliko je dejavnikov, ki te lahko nekoliko zbegajo, in zdi se mi, da sem na nekaterih tekmah dovolila, da me je to preveč obremenilo.
Ste med tistimi, ki se veliko ukvarjajo s tem, kar se dogaja v glavi, ali znate to odmisliti?
Ja. Zelo hitro začnem dramatizirati. Že ob ogledu smeri si lahko rečem, da je nekaj pretežko, in si s tem sama ustvarim dodatno zgodbo v glavi.
Veliko tega je povezano s samozavestjo. Vem, da mi je je v določenih trenutkih primanjkovalo, zato se danes precej posvečam tudi temu.
Sodelujete tudi s športnim psihologom?
Da.
"Vso sezono imam občutek, da sem dobro pripravljena, vendar mi tega predvsem v polfinalih ni vedno uspelo pokazati. V Kopru bi rada predvsem pokazala, kaj znam. Če mi to uspe, bodo tudi rezultati sledili temu."
Z Luko Potočarjem partnerja v zasebnem življenju in na treningu
Velik del treningov opravite skupaj z Lukom Potočarjem, ki je vaš partner tudi v zasebnem življenju. Kako deluje vajina dinamika, ko sta hkrati partnerja in tekmovalca na najvišji ravni?
Imava precej podoben načrt treningov, čeprav seveda ne plezava istih smeri. Veliko trenirava skupaj, si pomagava z idejami, se dopolnjujeva in si poveva, kako bi se česa lotila.
Na treningu znava biti predvsem trening partnerja in to ločiti od zasebnega življenja. Mislim, da nama to obema ustreza in da znava iz tega izvleči veliko pozitivnega.
Iskanje ravnovesja
Leta 2023 ste zboleli za rakom ščitnice. Kako danes občutite posledice bolezni z vidika ravni energije in hitrosti regeneracije? Predvidevam, da prejemate tudi hormonsko terapijo.
Da, na začetku se je to precej poznalo, saj je trajalo kar dolgo, da smo našli pravi odmerek zdravil, skoraj dve leti.
Danes se fizično počutim precej stabilno. Edino, kar še opažam, je, da slabše prenašam vročino. Takrat sem hitreje utrujena, vendar se stanje hitro izboljša, ko pridem v hladnejši prostor.
Bolj kot fizično se mi zdi, da je vse skupaj vplivalo na mentalno plat. Postala sem nekoliko bolj anksiozna in živčna. Težko pa rečem, koliko je to neposredno povezano s ščitnico in koliko z vsem, kar sem v tistem obdobju doživljala.
"Zame je bila največja lekcija, da moraš nekaterim stvarem dati čas. Tudi sebi moraš dati čas, da se vrneš tja, kamor si želiš. Mislim, da se tega premalo zavedamo."
"Tudi sebi moraš dati čas"
Ko ste o bolezni spregovorili javno, so se vam oglasili tudi ljudje s podobnimi težavami. Kaj jim želite s svojo zgodbo sporočiti?
Da, kar nekaj ljudi se mi je oglasilo. Pri tem nočem ustvarjati vtisa, da je bila pot nazaj lahka, ker ni bila.
Se mi pa zdi pomembno pokazati, da težko obdobje ne pomeni nujno konca. Lahko imaš nekaj mesecev življenje popolnoma obrnjeno na glavo in si zelo daleč od ravni, na kateri si bil prej, pa se vseeno lahko vrneš.
Zame je bila največja lekcija, da moraš nekaterim stvarem dati čas. Tudi sebi moraš dati čas, da se vrneš tja, kamor si želiš. Mislim, da se tega premalo zavedamo.
Pred domačimi navijači brez rezultatskega pritiska
Že čez nekaj dni vas čaka nov izziv, tekma svetovne serije v Kopru. Prav na domači tekmi, takrat še v Kranju, ste leta 2019 stopili na zmagovalni oder. Je to eden vaših najlepših spominov?
Da. Takrat sem res močno čutila podporo navijačev, reprezentančnih kolegov, družine in vseh ljudi ob steni.
To je nekaj posebnega pri domači tekmi. Mislim, da bi to podporo čutila tudi, če ne bi bila v finalu. Zato imam na tisto tekmo zelo lep spomin in upam, da bomo letos ustvarili še kakšnega.
Od evropskega prvenstva do Kopra bo minilo manj kot teden dni. Ste v mislih že povsem preklopili na domačo tekmo?
Iskreno, ne še povsem. Od evropskega prvenstva ni minilo veliko časa, vmes pa se je zgodilo ogromno stvari, zato v glavi še nisem popolnoma pri Kopru.
Se ga pa zelo veselim. Pravzaprav sem se letos veselila vsake tekme, ker imam ves čas občutek, da sem dobro pripravljena in da lahko še veliko pokažem.
Tudi v Kopru si ne želim nalagati rezultatskega pritiska. Želim predvsem plezati tako, kot vem, da znam. Če mi to uspe pred domačim občinstvom, bom zadovoljna.
Lučka Rakovec v družbi Rose Rekar, Luke Potočarja in Janje Garnbret
Program tekme svetovne serije Koper 2026 v težavnostnem plezanju:
Petek, 4. september
9.00–15.00 Kvalifikacije
9.00–12.00 Program za OŠ in mlade z Mini olimpijado
9.00–12.00 Plezanje na mobilni plezalni steni
17.00–19.30 Program na stojnicah in glasbeni program z DJ
20.00 Polfinale
Sobota, 5. september
9.00–15.00 Altroke Sladka Istra
17.00–19.30 Program na stojnicah in glasbeni program
17.30–19.30 Telekomov plezalni vrtec
19.30–20.00 Odprtje finala
20.00–22.00 Finale
Preberite še:
