Sreda, 29. 7. 2026, 14.09
1 mesec, 1 teden
Peter Kauzer, pogovor
Kauzer končno dobil zlato, ki se mu je izmikalo 23 let
Slovenski kajakaš Peter Kauzer je kar 23 let lovil edino zlato medaljo, ki mu je manjkala v bogati zbirki.
Slovenski kajakaš Peter Kauzer je kar 23 let lovil edino zlato medaljo, ki mu je manjkala v bogati zbirki. Eden najboljših kajakašev vseh časov je osvojil svetovne in evropske naslove, bil skupni zmagovalec svetovnega pokala in olimpijski podprvak, manjkalo pa mu je še ekipno zlato s svetovnega prvenstva. Uspelo mu je pri 42 letih, ob tem pa priznava, da je na prvenstvo odpotoval z veliko višjimi cilji v posamični konkurenci.
Pred dnevi se je končalo svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah, s katerega se je z zlato medaljo v ekipnih vožnjah vrnil Peter Kauzer, zadnja leta naš najboljši kajakaš na divjih vodah. Ob vseh njegovih uspehih je le malokdo vedel, da mu v bogati vitrini manjka še ekipna zlata medalja s svetovnih prvenstev. Verjeli ali ne, nanjo je moral čakati kar 23 let.
"Res je, to je eden izmed naslovov, ki so mi manjkali. Že v preteklosti, sploh v tistih začetnih letih, ko smo zmagovali in bili serijski zmagovalci na evropskih prvenstvih v ekipnih vožnjah, se nam na svetovnih prvenstvih nikoli ni poklopilo. Tako da se je tukaj samo pokazalo, kakšna tombola so lahko ekipne vožnje. Vsem trem mora čoln steči, zelo hitro pa se lahko zgodijo tudi napake," nam je uvodoma povedal Kauzer.
Žiga Lin Hočevar, Lan Tominc in Peter Kauzer so bili v ekipnih vožnjah zlati.
Dodatna čast
Na to medaljo je čakal debelih 23 let, potem ko je prvič na svetovnem prvenstvu tekmoval že davnega leta 2003. Tudi sam je priznal, da je to dolga doba in da je ponosen, da po vseh teh letih še vedno vztraja med najboljšimi, ki so tudi po dve desetletji mlajši od njega.
"In če na koncu osvojiš naslov svetovnega prvaka, pa čeprav v ekipnih vožnjah, je to samo še dodatna čast. Je pa res, da sem šel tja z željo po posamičnem rezultatu, ekipni naslov je bil samo neka dodana vrednost. To je bil dober začetek in dobra podlaga, ampak na žalost v nadaljevanju nisem odpeljal tako, kot sem bil sposoben."
Je Kauzer najstarejši svetovni prvak?
Ko smo ga vprašali, ali je pri svojih 42 letih najstarejši dobitnik zlate medalje na svetovnih prvenstvih, ni bil popolnoma prepričan. "O tej temi smo imeli debato, ampak nismo prišli do konca. Velika verjetnost je, da sem najstarejši. Treba bi bilo podrobneje pogledati."
Napaka, ki je odnesla posamični rezultat
Peter Kauzer z bogatimi izkušnjami in uspehi tudi v posamični konkurenci meri zelo visoko. Zato z 28. mestom nikakor ni mogel biti zadovoljen. Zanj je bila usodna kombinacija vrat, na kateri so se opekli številni tekmovalci.
"Mislim, da nas je vsaj 12 kajakašev v polfinalu tam naredilo napako. Jaz sem se jih pravilno lotil, vendar me je tam potegnilo navzgor. Malo je bilo odvisno tudi od sreče, saj se je tisti val ves čas spreminjal. Na žalost sem bil eden izmed tistih, ki se je tam opekel. Je pa res, da so se na istem mestu opekli tudi nekateri vrhunski tekmovalci, čeprav za to dejansko skoraj nismo bili krivi."
"Američani se znajo iti posel"
V Oklahomi gre za olimpijsko progo, ki bo gostila olimpijske igre leta 2028 v Los Angelesu. Po besedah Hrastničana pa bo olimpijska tekma potekala v drugem kanalu, tako da za zdaj še nihče ne ve, kakšen bo ta.
"To bo šele čez dve leti in takrat bomo videli, kako bo. Upam, da so se iz te proge kaj naučili, ker so jo morali velikokrat spreminjati. Gre za zelo fizično progo, voda pa ni ravno hitra. Sicer pa je tamkajšnji kompleks vrhunski in zelo dobro urejen. To je zanje posel in vse naredijo tako, kot mora biti," nam je razkril Kauzer, ki si bo zdaj vzel nekaj zasluženega počitka. V zadnjem času je bil namreč veliko zdoma, v drugem delu sezone pa ga čaka še kar nekaj tekem in potovanj.
Tudi njega je pretresla smrt Zlatana Ibrahimbegovića
Tako kot marsikoga v kajakaškem svetu je tudi njega prizadela smrt Zlatana Ibrahimbegovića, trenerja, ki je velik pečat pustil tudi v slovenskem kajaku. Z njim je imel posebno vez.
"Ibro je bil že z mojim očetom skupaj v jugoslovanski reprezentanci. Nekakšen mentor je bil tudi mojemu očetu. Pravzaprav smo bili vseskozi v stikih. Imeli smo prijateljski odnos in zelo mi je bil pri srcu, zato sem bil kar malo šokiran, ko sem izvedel za njegovo smrt. Vedel sem, da je imel zdravstvene težave, ampak lani, ko sva se pogovarjala v Avstraliji, sva govorila še o tem, da bo še prišel v Slovenijo. Žal se to ni zgodilo."
Preberite še: