Janja Garnbret
Nedelja, 6. 9. 2026, 4.00
1 month, 1 week
Koroška trma za novo zmago Janje Garnbret: Sama sebi sem povzročila manjši srčni napad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
Janja Garnbret zna vse vrste pritiskov obrniti v svoj prid.
Prva dama športnega plezanja Janja Garnbret je tudi letošnji plezalni praznik v Kopru končala tako, kot si je želela, z zmago pred evforično domačo publiko, ki se zdi iz leta v leto bolj glasna in navdušena. V zahtevni finalni smeri, v kateri so tekmovalce in tekmovalke ob veliki vlagi dodatno ovirali spolzki oprimki, se je nekajkrat znašla povsem na meji, a je tudi v najbolj kritičnem trenutku ostala na steni. "Korošica v meni ni dovolila, da bi spustila," je po tekmi v smehu pripovedovala lastnica zdaj že 51 zmag v svetovni seriji. Njen uspeh je s petim mestom dopolnila Rosa Rekar.
"Želela sem splezati do vrha, Korošica v meni pa ni dovolila, da bi spustila. Res sem bila trmasta," je Janja Garnbret povsem razbremenjeno opisovala dramatičen finalni nastop, med katerim je za nekaj trenutkov zastal dih tudi večtisočglavi množici pod koprsko steno, v kateri smo opazii tudi Ilko Štuhec.
Med navijači je bila tudi nekdanja vrhunska smučarka Ilka Štuhec.
Vlaga v ozračju in vlažni oprimki
Smer je odplezala tako, kot si je zamislila, čeprav se je vmes znašla v precej tveganem položaju. "Sama sebi sem povzročila manjši srčni napad, a sem se rešila. Danes je bilo zelo vlažno in to se na oprimkih res občuti. Zdi se mi, da sem se bolj borila, da bi ostala na steni, kot pa dejansko plezala smer. K sreči sta me podpora ljudi in vse to navijanje nekako zadržala na steni. Vesela sem, da sem v takšnih razmerah smer odplezala tako dobro."
Za Garnbretovo je bil to skoraj popoln tekmovalni konec tedna. V kvalifikacijah je edina do vrha splezala obe smeri, najboljša je bila tudi v polfinalu in v finalu.
"Ne bi si mogla želeti lepšega razpleta. Zdaj, ko tekmujem nekoliko manj, je vsaka tekma še toliko bolj posebna. A ko pridem na prizorišče, sem takoj spet v tekmovalnem ritmu. Po duši in po srcu sem tekmovalka in v tem uživam. Od kvalifikacij do polfinala in finala sem plezala tako, kot sem si zamislila. Bila sem umirjena, pomirjena in zadovoljna sama s sabo. Vedela sem, da je moja forma dobra in vesela sem, da sem to pokazala tudi na steni."
Navijači so jo držali na steni
Posebno poglavje koprske tekme je bila znova izjemna domača publika. Navijači so jo glasno spodbujali od prvega oprimka do vrha, posebno čustven pa je bil tudi trenutek po zmagi, ko je zadonela slovenska himna.
"Publika je bila fantastična. Vsako leto mi je lepo nastopati pred domačimi navijači, saj so tukaj moja družina, prijatelji in številni ljudje, ki me spremljajo. To se res občuti. Njihova podpora te drži na steni. Tudi ko so zapeli himno, ne vem, ali je bila že kdaj tako glasna."
Podporo se je naučila obrniti sebi v prid
Navijači so sicer z navdušenjem spremljali vse tekmovalce, a še posebej glasni so bili prav ob nastopu kraljice plezanja.
"Na to sem se že precej navadila, je pa vedno znova nekaj neverjetnega. Ljudje prihajajo z različnih koncev sveta samo zato, da bi me videli plezati. To je zelo lepo. Še vedno se mi zdi noro, čeprav sem se tega sčasoma že navadila."
Navijaška kulisa se je skozi leta močno spremenila. Tudi sama se spominja obdobja, ko se je morala glasnega spodbujanja šele navaditi.
"Vsako leto je bolj noro. Spomnim se tekme v Kranju leta 2019, ko se nisem uvrstila v finale. Takrat je bilo več razlogov, eden od njih pa je bil tudi neverjeten hrup otrok že od prvega oprimka naprej. Takrat pred takšno množico še nisem znala najbolje plezati, saj tega nisem bila vajena. Pozneje sem to vzljubila in se naučila podporo obrniti sebi v prid."
Ob tem je dodala še misel, ki lepo pokaže, koliko ji pomeni stik z najmlajšimi navijači. "Mogoče bo nekoč katera od teh deklic nova Janja. Upam, da bo res tako."
Poklon generacijam pred njo
Ker je slovenska tekma letos praznovala 30. izvedbo, so se v Kopru zbrali tudi številni nekdanji slovenski finalisti domačih tekem. Garnbretova je poudarila, da ji je bilo v veliko čast plezati pred ljudmi, ki so tlakovali pot današnji generaciji.
"Vsak od njih je prispeval košček k slovenskemu plezanju. Res lepo je bilo, da so bili tukaj. Od Martine Čufar Potard (prve slovenske zmagovalke leta 2001, op. a.) naprej. Mislim, da se niti sama ne zaveda, kaj je naredila za slovensko plezanje. Nekdo je moral biti prvi. Vsaka naslednja generacija je gledala prejšnjo, vse skupaj pa se je nadaljevalo do mene."
Organizatorji so se pred finalom spomnili na vse slovenske finaliste domače tekme v težavnosti.
Vesela je, da je tudi sama postala del zgodbe, po kateri se bodo zgledovali mlajši. "V čast mi je, da sem lahko plezala pred njimi, saj so oni tlakovali pot nam. Vesela sem, da sem zdaj tudi sama košček slovenskega plezanja in da se bodo morda drugi zgledovali po meni."
Selektivno izbiranje tekem je del širšega načrta
Garnbretova je letos tekmovala precej manj kot v preteklih sezonah, a odločitev ni bila naključna. Skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom sta izbrala tekme, ki najbolje ustrezajo dolgoročnemu načrtu.
"Za vsako odločitvijo, ki jo sprejmem pred začetkom sezone, tudi stojim. Mislim, da sva z Romanom tekme izbrala dobro. Ljudje pogosto mislijo, da so priprave na olimpijske igre eno leto dela, v resnici pa gre za štiriletni cikel, v katerem ima vsaka sezona svoj pomen."
V objemu z reprezentančno kolegico Roso Rekar, ki je tekmo v Kopru končala na petem mestu.
Ker letos ni bilo tekmovanja, ki bi predstavljalo glavni vrhunec sezone, je želela pazljivo odmerjati motivacijo in obremenitve.
"Letos na programu ni bilo nič tako pomembnega. Bilo je sicer evropsko prvenstvo, a se ga nisem udeležila. Mislim, da je treba tekme izbirati selektivno, da si takrat, ko je res treba, najbolj motiviran in v najboljši formi."
Še naprej želi ostati dejavna tako v balvanih kot v težavnosti, čeprav se vse več tekmovalcev odloča za specializacijo.
"Z dobrim načrtom je vse mogoče," poudarja dvakratna olimpijska prvakinja, ki je morala za prvi olimpijski naslov trenirati tudi hitrostno plezanje, ki je povsem druga plezalna disciplina in ima svoje zakonitosti. "Na srečo imam Romana, ki vse načrtuje. Že vse življenje treniram obe disciplini. Če si v obeh pri vrhu, ne vidim razloga, zakaj ne bi treniral obeh."
Za konec sezone še pot na novo prizorišče – v Čile
Sezono bo sklenila konec oktobra na tekmi svetovne serije v Santiagu v Čilu, ki je povsem novo prizorišče na tekmovalnem koledarju.
"V Južni Ameriki še nisem bila in ne vem, kakšna je tamkajšnja plezalna scena, se pa veselim, da jo bom spoznala. Lepo je iti nekam, kjer še nismo pogosto tekmovali, pokazat svojo strast do plezanja in to ljubezen širiti med ljudi."
