Andreja Leški ob koncu kariere: Nikakor ni preprosto

Sportal Ob slovesu Andreje Leški dve kolajni za slovenski judo

Ob olimpijski kolajni ima tekmovalka, ki je pred mesecem dni dopolnila 29 let, tudi naziv evropske prvakinje, skupaj pa s prvenstva stare celine štiri odličja, na svetovnih prvenstvih je bila dvakrat srebrna. V svetovnem pokalu je Andreja Leški na zmagovalnem odru stala na 24 tekmah, štirikrat je ob tem poslušala tudi Zdravljico.

Veliko je znanega o njenih uspehih, nekatere borbe, denimo zmaga nad Francozinjo Clarisse Agbegnenou v polfinalu iger v Parizu, sodijo med nepozabne. A judo je več od vidnih uspehov, kolajn. Veliko je veselih trenutkov, veliko težkih, odločitve niso enostavne. "Iskreno povedano, sem že pred olimpijskimi igrami imela to idejo, da moram počasi končati kariero. Vsega je bilo dosti. Judo ti vzame toliko časa in energije. Počasi se mi je zdelo, da je vse, kar sem vložila, pretehtalo nad tem dobrim, kar mi je prineslo. Nato je prišel pariški pravljični konec ... Po zlatu je bila odločitev še malo lažja, ni pa to le črno belo, nikakor ni preprosto," je povedala ob svoji odločitvi.

Lani je še napovedala nastop na svetovnem prvenstvu, a je nato to idejo opustila. "Vrnila se je ideja, da bi skušala biti še svetovna prvakinja. S takih tekmovanj imam dve srebrni kolajni, je pa to edini velik naslov, ki mi v karieri manjka. Tudi vsi okrog mene so me nagovarjali k temu. Na nek način je normalno, da greš naprej, in v tem krogu ni nihče navajen razmišljati o tem, da ne nadaljujemo. Tudi sama sem se ujela v to idejo, a nato v sebi odkrila, da nimam pravega namena, da bi se vrnila v judo."

Andreja Leški z zlato medaljo iz Pariza. Foto: www.alesfevzer.com

"Med kariero s tujimi pričakovanji in vplivom nisem bila obremenjena. Morda se mi je zdaj prvič zdelo, da sem čutila to, da ljudi zanima, kako naprej, a ne vedo, kako se bom odločila, kaj je res in kaj ne. Vsi morajo vedeti, da smo športniki samo ljudje in da bo šel šport naprej. V nekem trenutku smo mi del te zgodbe, a imamo vrsto drugih športov, veliko mladih talentov in z njimi bo šport pisal nove nepozabne zgodbe. Jaz sem prišla do tega, da moram poslušati sebe in živeti svoje življenje," je še dodala.

Kljub številnim uspehom ji ni bilo vedno lahko. "V vrhunskem judu je bilo zame izjemno težko stalno zbijanje kilogramov za tekmovanja. To je na trenutke prav grozljivo. Po človeški plati pa me je nemalokrat prizadela ta piramida športa. Dlje kot si v vrhunskem športu, vedno več ljudi, s katerimi si začel, odpade. Manj je prijateljev, sam pa iščeš motivacijo in zagon za naprej, ko se treningi brez njih usmerjajo v vrhunski šport in postajajo vse težji. Pri vsem tem sem se skušala vedno znebiti pričakovanj in pritiskov in na stvari gledati zelo široko," je dejala.

Kako težak je položaj športnika, razkriva prav to, da se številni bojijo povedati, da je kariere konec. "Nujno bo treba razmišljati o tem, kako v prehodnem obdobju urediti to socialno varnost, ki ne bo odvisna samo od službe v javni upravi in kakšnega sponzorja. Zase lahko rečem, da se ne bojim, kako naprej, in zdelo bi se mi nesmiselno, da zavajam okolje. Vzela sem si čas, da vidim, kaj si v življenju želim, tehtala sem odločitev da ali ne na svetovno prvenstvo. Zdaj sem se odločila, s tem sem pomirjena in to sem pripravljena deliti z javnostjo."

Preberite še:

Sportal Judoisti s svetovnim pokalom v Ljubljani odpirajo sezono

Sportal Andreja Leški je končala športno kariero

Sportal Metka Lobnik in Nace Herkovič judoista leta 2025