Nedelja, 16. 8. 2026, 4.00
4 tedne
Skok v športno preteklost
Še 60 let pozneje je edina ženska, ki je osvojila točko v formuli 1
Lella Lombardi je v treh sezonah odpeljala 12 dirk formule 1.
Tretja nedelja brez dirke formule 1. Prihodnji konec tedna se po poletnih počitnicah prvenstvo nadaljuje. Da bomo lažje dočakali VN Nizozemske, v naši nedeljski rubriki Skok v športno preteklost brišemo pajčevino iz arhivov kraljice avtomotošporta. Formula 1 je šport, kjer prevladujejo moški. V 77 letih so bile na ključnih položajih ženske zelo redko: Claire Williams je bila krajši čas lastnica in direktorica ekipe Williams, Monisha Kaltenborn šefica ekipe Sauber, danes je najuspešnejša ženska v tekmovanju Hannah Schmitz, strateginja ekipe Red Bull – po njeni zaslugi je Max Verstappen dosegel kar nekaj zmag. Lani je dirkaška inženirka Estebana Ocona postala Laura Müller. Za volanom sta nedeljsko dirko formule 1 do zdaj začeli le dve ženski, le ena od njiju pa je osvojila točke, pravzaprav polovico točke. Lella Lombardi.
Jamie Chadwick
V zadnjem desetletju so za vključevanje žensk v dirkanje z enosedežniki naredili več kot kadarkoli prej, a se vseeno nobeni voznici ni uspelo zares približati sedežu v ekipi formule 1. Tri sezone je obstajala serija W, kjer so dekleta dirkala z dirkalniki formule 3. Vsa tri prvenstva je osvojila Jamie Chadwick. Zadnjih nekaj let obstaja tako imenovana F1 akademija, kjer ženske dirkajo s formulo 4 in finančno podporo ekip formule 1. Peščica med njimi je dobila priložnost za test dirkalnika formule 1, zadnja, ki je odpeljala vsaj en uradni trening, pa ostaja Susie Wolff (2014). Formula 1 že zaradi nepredstavljivih sil G velja za enega fizično najzahtevnejših športov. Je bilo pa v zadnjih dveh desetletjih nekaj voznic v moški konkurenci vsaj v ameriškem prvenstvu indycar: Sarah Fisher, Katherine Legge in najuspešnejša Danica Patrick (116 dirk v osmih sezonah, ena zmaga in sedem uvrstitev na stopničke).
Samo dve ženski sta se kvalificirali na dirko F1
Maria Teresa de Filippis leta 2011 v Monte Carlu
Da najdemo zadnjo voznico na štartu nedeljske dirke formule 1, pa moramo časovno kolo zavrteti za kar 60 let nazaj. To je bila Italijanka Lella Lombardi, ki je v formuli 1 dirkala med letoma 1974 in 1976. Nastopila je na 16 velikih nagradah, od tega se je kvalificirala na 12 dirk. Ni bila prva, ledino je v letih 1958 in 1959 orala njena rojakinja Maria Teresa de Filippis, ki je prišla na pet velikih nagrad in se kvalificirala na tri. Ko se je pojavila na veliki nagradi Francije, ji je direktor dirke dejal, da je "edina čelada, ki bi jo ženske lahko nosile, tista pri frizerju". Mislil je torej na frizersko sušilno kapo.
Letos mineva 85 let od rojstva edine ženske, ki je dirko formule 1 končala med dobitnicami točk. Lella Lombardi je imela zavidanja vredno dirkaško kariero, saj je po letih v formuli 1 nastopala še na vzdržljivostnih dirkah. Zmagala je na šesturnih dirkah v Pergusu, Vallelungi in Muggelo, druga pa je bila v razredu GTP na največji od vzdržljivostnih dirk, na 24 ur Le Mansa (1976). Odpeljala je tudi dirko ameriške serije nascar. Dirkala je do leta 1988, zatem pa ustanovila ekipo Lombardi Autosport. Leta 1992 je stara 50 let umrla za posledicami raka. Meje je premikala tudi zunaj dirkališč: bila je prva v svetu avtomotošporta, ki ni skrivala, da je v istospolni zvezi.
V formuli 1 je imela redni sedež leta 1975 z ekipo March.
Ko je razvažala meso, se je zaljubila v vožnjo avtomobilov
Lella Lombardi
Bila je iz Frugarola, južno od Torina. Njen oče je bil mesar in ji dal prvo službo: razvažala je meso. In tako se je zaljubila v vožnjo avtomobilov. Čeprav sta bila starša proti, se je podala na dirkaško pot in pri 27 letih začela kazati talent v nižjih tekmovanjih. Leta 1970 je zmagala na štirih od desetih dirk italijanskega prvenstva formule 850, sezono pozneje je že osvojila prvenstvo. Z močnejšimi dirkalniki formule 3 je zatem italijansko prvenstvo dvakrat končala na desetem mestu. V Vallelungi je premagala Maurizia Flamminija, ki je tedaj veljal za enega največjih italijanskih talentov. Njej se je uspelo prebiti v formulo 1, njemu samo do formule 2.
Še več pozornosti je vzbudila z 12. mestom na dirki formule 3 v Monte Carlu, ki je potekala ob robu dirke formule 1. Tako je dobila povabilo na eno od promocijskih dirk, kjer je premagala tudi Jacquesa Laffita, zmagovalca šestih dirk formule 1. To ji je za sezono 1974 prineslo sedež v evropskem prvenstvu F5000, ki je bilo med letoma 1968 in 1982 ena zadnjih stopnic pred formulo 1. Dirkala je z Lolinim dirkalnikom T330, ki je bil s Chevroletovim osemvaljnim motorjem s 500 "konjskimi" močmi že pravi dirkaški stroj. Redno se je uvrščala v prvo deseterico in prvenstvo končala na petem mestu.
Lella Lombardi
Že tega leta se je z izposojenim Brabhamovim dirkalnikom BT42 skušala kvalificirati na dirko formule 1 v Brands Hatchu, a neuspešno. Na kvalifikacijah je bila 29., tri sekunde in pol počasnejša od Nikija Laude. Na dirko se je uvrstilo prvih 25. Ob finančni pomoči grofa Vittoria Zanona je za sezono 1975 dobila redni sedež v ekipo formule 1 March Engineering. Njena ekipna kolega sta bila Vittorio Brambilla in Hans-Joachim Stuck.
Tragične okoliščine edine ženske točke v formuli 1
Z dirkalnikom March 741, ki ga je poganjal Cosworthov osemvaljnjik s 500 "konjskimi" močmi, se je že v prvem poskusu kvalificirala na dirko. A velike nagrade Južne Afrike ni dokončala. Že na naslednji, s posodobljenim March 751, pa je na veliki nagradi Španije na dirkališču Montjuic v Barceloni prišla med dobitnike točk. Takrat je točke osvojilo prvih šest. Okoliščine njenega uspeha so bile sicer tragične. Dirka je bila predčasno končana zaradi smrti štirih gledalcev, potem ko je s steze zletel Rolf Stommelen. Lella je bila na kvalifikacijah 24., na dirki so si odstopi (zaradi nesreč in tehničnih okvar) kar sledili in tako je v 29. krogu, ko so dirko ustavili, dirkala samo še deveterica, Italijanka pa je bila z dvema krogoma zaostanka na šestem mestu. Ker dirke niso dokončali, so podelili polovične točke. In tako je dobila pol točke. In te pol točke so še danes edine ženske točke v formuli 1. Z McLarnovim dirkalnikom je na tisti dirki zmagal Jochen Mass.
V formuli 1 je zatem dosegla še eno odmevno uvrstitev, na Nürburgringu je bila sedma. Leta 1975 je prišla na štiri velike nagrade in se še na dve kvalificirala. Pozneje so se na dirko formule skušale uvrstiti še tri ženske: v 70. letih trikrat Britanka Divina Galica, leta 1980 enkrat Južnoafričanka Desire Wilson in nazadnje trikrat leta 1992 Italijanka Giovanna Amati. Vse so bile neuspešne. Amatijeva je bila na kvalifikacijah vselej zadnja, 30., imela pa je več kot osem sekund zaostanka za najhitrejšim in več kot tri za 29.