Torek, 28. 7. 2026, 8.47
2 tedna, 4 dni
Živa Remic
Živa Remic se sploh še ne posveča zares disciplini, v kateri dosega osupljive rezultate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Živa Remic je nedavno na evropskem prvenstvu do 18 let osvojila zlato kolajno v teku na 800 metrov in to z rekordom prvenstev.
Šestnajstletna tekačica iz Grosupljega Živa Remic je slovenski in evropski atletski biser. Nedavno je v Rietiju v Italiji z rekordom prvenstev postala evropska prvakinja do 18 let, v začetku avgusta pa bo nastopila še na svetovnem prvenstvu do 20 let v Eugenu v ZDA. Čeprav se treningu teka na 800 metrov sploh še ne posveča stoodstotno in za zdaj teče "predvsem na talent," kot nam je pojasnil njen trener Gregor Grad, je letos že tekla pod mejo dveh minut. Svoj izjemni potencial bo šele začela uresničevati v naslednjih letih, rezerve pa so tudi v pogojih za trening. "Če bi tujci videli, kako trenira Živa, bi se zgrozili," nam je povedal Grad.
Slovenska supernajstnica in tekaški fenomen iz Grosupljega Živa Remic še ni dodobra uspela proslaviti uspeha z nedavnega evropskega prvenstva do 18 let v Rietiju, na katerem je v teku na 800 metrov zlato medaljo osvojila z rekordom prvenstev 2:03,77, pa jo že čaka naslednji velik izziv – svetovno prvenstvo do 20 let v Eugenu v ZDA (od 5. do 9. avgusta). Tam bo konkurenca hujša, kot je bila v Italiji, vseeno pa spada v ožji krog favoritinj za odličje.
V ZDA odhaja sproščena, napovedovati pa noče ničesar
"Veselim se seveda tudi nastopa na velikem članskem tekmovanju v prihodnosti. Mislim, da bo že naslednje leto nekaj takšnih priložnosti, da bom lahko prišla na večje mitinge."
"V Eugene odhajam sproščeno, dala bom vse od sebe, kot na vsaki tekmi, šele na koncu pa bomo videli, kakšen bo rezultat. Tega nočem napovedovati, šport je namreč zelo nepredvidljiv, zgodi se lahko karkoli," pravi mlada atletinja, ki je bila v Rietiju v središču pozornosti; kot zvezdo prihodnosti so jo namreč izpostavljali tako prireditelji prvenstva kot tudi Evropska atletska zveza. "Tudi če v tekmo vstopiš kot favorit, ti ni zagotovljeno čisto nič. Še vedno moraš stopiti na stezo in dati od sebe vse. Ti si tisti, ki odloča o rezultatu. Zato ne maram napovedi, da si ne ustvarjam še večjega pritiska, kot si ga že tako ali tako," pravi.
13. junija letos se je na mitingu v Pfungstadtu v Nemčiji prvič spustila pod dve minuti, njen dosežek 1:59,64 pa je drugi najboljši izid sezone med mladinkami. Hitrejša od Remic je bila letos le dve leti starejša Britanka Phoebe Gill z rezultatom 1:59,18, resnih, hitrih in silno nevarnih tekmic pa bo imela v ZDA še precej več. Zaveda se, da bo tek v Eugenu nekaj povsem drugega, kot je bil v Rietiju; če je navajena pobegniti, bo morala v ZDA teči bolj premišljeno, bolj taktično. "Da, res je. Bomo videli, še vedno sicer spadam med hitrejše tekačice, vsaj po čisti hitrosti teka, bova pa s trenerjem skovala taktiko. Zagotovo bo to izkušnja za naprej, ki se je veselim. Spet bom na nekem velikem odru in poskušala se bom čim bolje odrezati."
V člansko konkurenco se ji ne mudi
Po svetovnem mladinskem prvenstvu bo sezone zanjo konec, pravi. Izpolnila je sicer tudi normo za lansko evropsko prvenstvo, ki ga bo od 10. do 16. avgusta gostil Birmingham v Veliki Britaniji, a sta se s trenerjem odločila, da tam ne bo nastopila. "Ne, s trenerjem sva se odločila za mladinski prvenstvi, v članski konkurenci bom še imela priložnosti, da se dokažem, za zdaj pa mislim, da so te tekme zame bolj primerne," pravi Živa Remic. Nikamor se ji ne mudi, še dodaja: "Mislim, da imava pameten načrt, trenerju zelo zaupam. Mislim, da sva se pametno odločila, da za zdaj ostajam na tej ravni, da sem nastopila na tem evropskem prvenstvu, kar je bila moja želja, ker imam seveda več možnosti in tekmice, ki so bližje mojim sposobnostim, se pa seveda veselim tudi nastopa na velikem članskem tekmovanju v prihodnosti. Mislim, da bo že naslednje leto nekaj takšnih priložnosti, da bom lahko prišla na večje mitinge, tako da se tega veselim."
Nikoli se ne izide vse po načrtih
Gregor Grad: Moja naloga je, da poskrbim, da Živa ostane zdrava.
Njen trener Gregor Grad pazi, da ne bi prehitevala dogodkov, da ne bi preskakovala stopničk. Za zdaj kaže, da se njuni načrti odvijajo imenitno, a stvari nikoli niso popolne, opozarja Grad: "Lahko rečem, da sezona poteka po načrtu, če gledamo rezultatsko in po uspešnosti, je pa to šport in tukaj je ves čas neki slalom. Živa je mlada, v fazi razvoja in kot posledica uspešne rasti, hormonskega razvoja, imajo ta dekleta vedno tudi neke manjše težave. Moja naloga je, da poskrbim, da ostane zdrava, zato veliko balansiram. Zato bi rekel, da na splošno niti lanska niti letošnja sezona nista šli povsem po načrtih in tudi naslednja ne bo šla povsem tako, kot sem si zamislil. Ves čas poskušam manevrirati med različnimi čermi, ki jih imava na poti. Torej, uspešna je rezultatsko, ampak imava še veliko prostora za napredek."
Sposobna je še veliko več, kot je že pokazala
Letos se je spustila pod dve minuti, pa se treningu teka na 800 metrov sploh še ni posvetila stoodstotno, nam je še pojasnil trener. "Najprej bi izpostavil, da je Živa velik talent in še vedno teče predvsem na talent. Moj trening temelji na hitrosti, se pravi, da ona še ne dela tega specialnega teka za 800 metrov, ki vključuje tudi veliko teka na 1.500 metrov. Tega za zdaj ne delava, ker jo želim zaščititi, da se ne bi pretrenirala, preobremenila. Zato se posvečava treningu hitrosti in tukaj res lahko napreduje iz leta v leto. To bova počela tudi v prihodnje, da se ne bi zaletela v zid."
Pohvalil je varovankino psihično trdnost in neustrašnost. "Dejansko je pogumno dekle, preprosto gre in ne razmišlja, ali bo utrujena. Športniki se pogosto bojijo iti čez sebe, ona teh težav nima. Sposobna je še veliko več, kot je že pokazala," pravi Grad, hkrati pa je izpostavil veliko težavo, s katero se v zadnjem času soočata. Razmere za trening so slabe, pravi. Odkar se na stadionu ŽAK v Šiški gradi sodobno atletsko središče, sta, tako kot številni drugi atleti v Ljubljani, ostala brez baze za trening.
"Če bi tujci videli, kako treniramo in kako trenira Živa, bi se zgrozili."
Tujci bi se zgrozili
"Če bi tujci videli, kako treniramo in kako trenira Živa, bi se zgrozili. V Ljubljani smo imeli že prej zelo zelo slabe pogoje. Osnovni pogoj športnika je, da ima podlago, ki mu ni škodljiva. Tartan na stadionu Žak je bil tako dotrajan, da je bil zdravju škodljiv. V šprintericah tam ni bilo pametno trenirati. Zdaj pa nimamo niti tega. Nimamo ne dvorane. Imamo stadion Kodeljevo, ki je tudi izredno trd, in lahko celo rečem, da si jaz tam v šprintericah ne upam trenirati, zato ogromno treningov opravimo po Rožniku, po PST in na stadionih zunaj Ljubljane. V Ljubljani preprosto nimamo pogojev. Ko smo bili na pripravah na Portugalskem, sem spoznal, da pogojev nimamo. Ne da imamo slabe, nimamo jih! Strah me je, da bi se zaradi tega zgodila kakšna hujša poškodba. Dejansko nam MOL zaradi različnih in meni neznanih razlogov pogojev ni sposobna zagotoviti. V Stožicah so se res potrudili, naredili tisto stezo, ki pa je za nas srednjeprogaše povsem neuporabna. Dvajset metrov zasprintaš in se že moraš ustaviti, pa še to se ustavljaš v krivino, pri veliki hitrosti pa je spet nevarnost za poškodbe."
