Sreda, 22. 7. 2026, 18.00
3 tedne, 2 dneva
Po evropskem prvenstvu v atletiki do 18 let
Živa Remic obvladala pritiske in vročino, Slovenko reševala tudi italijanska policija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
Živa Remic in Oriana Lovrec sta slovenski junakinji nedavnega atletskega evropskega prvenstva do 18 let.
Slovenska atletska reprezentanca se je z evropskega prvenstva do 18 let, ki je prejšnji teden potekalo v Rietiju v Italiji, vrnila z dvema kolajnama. Osrednji slovenski junakinji tekmovanja sta bili Živa Remic, evropska prvakinja v teku na 800 metrov, ter Oriana Lovrec, nosilka bronastega odličja v metu kladiva. 16-letna Živa Remic, ki se je junija v Nemčiji prvič spustila pod mejo dveh minut, je bila na tem prvenstvu ena glavnih zvezdnic tudi v napovedih Evropske atletike, kar je prineslo dodaten pritisk, a je tega, tako kot tudi hudo vročino, imenitno obvladala. Izkazal pa se je tudi njen trener Gregor Grad, ki je mladi reprezentantki Zarji Žižek uredil policijsko spremstvo, ko je ostala ujeta pred hotelom.
Prihodnost slovenske atletike je, kot kaže, bleščeča. Reprezentanca s 14 tekmovalkami in 14 tekmovalci je na evropskem prvenstvu do 18 let v Rietiju navdušila. Poleg številnih osebnih rekordov in prelomnih uvrstitev v finala sta Živa Remic in Oriana Lovrec poskrbeli tudi za odličji. Remic je slovenski atletiki priskrbela sploh prvo zlato kolajno z evropskih prvenstev do 18 let, za nameček pa je do zmage v teku na 800 metrov prišla še z rekordom (2:03,77) prvenstev v tej starostni kategoriji. Če je bila njena kolajna pričakovana, pa je Lovrec poskrbela še za češnjo na torti.
Mlada ekipa sploh še ni pokazala vsega
Danilo Emberšič: "Ambicije za to evropsko prvenstvo so bile po odlični sezoni visoke, ampak če smo pričakovali eno medaljo, smo domov prinesli kar dve."
"Ambicije za to evropsko prvenstvo so bile po odlični sezoni visoke, ampak če smo pričakovali eno medaljo, smo domov prinesli kar dve," se je danes na sprejemu mlade slovenske reprezentance v Šenčurju povsem upravičeno smejalo vodji odprave Danilu Emberšiču. Posebej ponosen je bil na odlično vzdušje v izbrani vrsti, ki nikakor ni samoumevno. "Kako je vse skupaj potekalo, je v bistvu kar neverjetno. Komunikacija med trenerji in atleti je stekla, sodelovanje med trenerji je bilo odlično, vedno so bili pripravljeni pomagati vsakomur, zato so imeli tekmovalci najboljšo mogočo podporo. Vsi, 14 tekmovalcev in 14 tekmovalk, so dali od sebe vse, res so se potrudili. Nekateri so si mogoče želeli celo malo preveč, vendar so dobili vrhunsko izkušnjo za naprej. Ekipa je mlada, veliko jih je šele letnik 2010 in bodo pravi potencial pokazali šele naslednje leto in tako ekipo vlekli naprej. Res smo zadovoljni in prepričani, da se bo uspešno delo nadaljevalo," je povedal.
Živa Remic zlata slovenska junakinja
Izjemno vzdušje v reprezentanci je pohvalila tudi njena osrednja junakinja Živa Remic: "Vzdušje in podpora v ekipi mi pomenita ogromno, lani sem imela slabšo izkušnjo na Ofemu, zato je bilo še toliko lepše videti to pozitivno energijo. Čestitam vsem članom reprezentance in se jim zahvaljujem."
Živa Remic se je dobro spopadla z vsemi pritiski.
Tudi zaradi te podpore se je lažje spopadla z vsemi pritiski, saj je na prvenstvo prišla kot absolutna favoritinja za zlato odličje v teku na 800 metrov, ob tem pa jo je tudi Evropska atletika izpostavila kot obraz prihodnosti in ji s postavitvijo na piedestal naložila še nekaj več pritiska. "Da, bilo je veliko pritiska, zato sem res vesela, da se je izšlo, kot se je," je priznala 16-letna slovenska tekmovalka, ki pa si je že sama zastavila najvišje cilje: "V glavi sem imela jasen načrt, šla sem po zlato medaljo, čeprav tega ne želim nikoli govoriti na glas, saj si s tem dodajam še dodaten pritisk. Zdaj, ko gledam nazaj in gledam to medaljo ... To je v bistvu le en kos kovine, ampak ko se spomniš, kaj vse stoji za njo, takrat dobi neko vrednost. To velja za trdo delo, tudi vseh ljudi, ki stojijo za menoj. V prvi vrsti je to moj trener, pa tudi družina, donatorji in sponzorji, zahvala pa gre Atletski zvezi Slovenije ter seveda vsem mojim navijačem in podpornikom. Tekma je bila kar naporna, nisem navajena take vročine, zato sva s trenerjem rekla, da moram predvsem pametno priti skozi."
"Živa je ves ta pritisk odlično obvladala in opravila nalogo z odliko"
Gregor Grad je bil veliko bolj nervozen od svoje varovanke, izkazal pa se je tudi pri reševanju Zale Žižek.
"Res smo bili dobra ekipa, dihali smo kot eno, imeli smo pozitivno klimo, pozitivno komunikacijo. Danilo je opravil izjemno delo kot vodja," je bil nad odličnim reprezentančnim vzdušjem navdušen tudi njen trener Gregor Grad in priznal, da je bil pred in med tekmo svoje varovanke veliko bolj nervozen kot šampionka sama: "Na nas pa je bil res velik pritisk, sam sem bil neverjetno živčen ravno zaradi teh velikanskih pričakovanj. Vsi so pričakovali zmago, ampak šport je šport, zgodi se lahko marsikaj. Živa je ves ta pritisk odlično obvladala in opravila nalogo z odliko. Čestitam pa popolnoma vsem atletom in atletinjam, ki so nastopili na prvenstvu, odlični so bili. Poleg teh vročih razmer je bila zahtevna turi organizacija s prehranjevanjem. Vsak dan smo se vozili v dolino, spali pa smo na višini. Vse to nas je še malo izčrpalo, ampak zahvala gre Atletski zvezi Slovenije, da nam je pomagala."
Slovensko atletinjo reševali s pomočjo italijanske policije
Grad se je izkazal tudi kot rešitelj zagate, v kateri se je znašla varovanka trenerja Alberta Šobe, finalistka v teku na 400 metrov z ovirami Zarja Žižek. "Sodelovanje med trenerji je bilo res imenitno, kar dobro ilustrira poteza mojega prijatelja Gregorja Grada na zadnji dan tekmovanja. Torej, mi smo bili nastanjeni v hotelu nekako na višini Krvavca ter se vsak dan na kosilo in večerjo vozili v dolino v Rieti. Zarja je imela v nedeljo finale in ob pol treh je morala na kosilo, ker pa je takrat okoli našega hotela potekal bolšji trg, avtobus, s katerim bi se morala peljati v Rieti, tam sploh ni ustavil in ostala je ujeta gor. Poklicala je vsa panična, kontaktiral sem Grega, ki je bil še gor, in uredil ji je policijski prevoz. V dolino se je tako pripeljala s policijskim avtomobilom s prižganimi lučmi," je anekdoto delil Šoba.
Zarja Žižek je končala na osmem mestu, a je bila do osme ovire v boju za kolajno.
Bila je v boju za kolajno, nato pa ...
Zarja Žižek je naposled zasedla osmo mesto. "Izjemno vesela sem, da sem prišla v finale, v tem sem bila že lani na Ofemu, zato sem vedela, kako je to videti, in je bil pritisk malo manjši. Z rezultatom pa sem nazadnje tudi lahko zelo zadovoljna," je dejala, a vendarle z nekaj grenkega priokusa, saj je bila v igri tudi za kolajno, kot je pojasnil Šoba: "Žal se ji je zgodila tista osma ovira, ampak to zato, ker je bila predobra, prehitra. Prišla ji je preblizu, presenetila jo je in je udarila vanjo. Do te ovire je bila v boju za kolajno. Tisti trenutek sem bil razočaran, zaklel sem, ampak zdaj pa sem ponosen, da je pokazala neverjetno zrelost. Upam, da je s smolo zdaj opravila in bo v nadaljevanju bolj gladko."
Zelo napeto je bilo tudi v finalu meta kladiva
Tudi Oriana Lovrec je imela pestro pot do bronastega odličja v metu kladiva. "Bilo je lepo prvenstvo, resda je bilo vroče, vendar me to ni ustavilo, da vržem osebni rekord in pridobim medaljo. V zadnji seriji so bili veliki preobrati, Francozinja me je izrinila na tretje mesto, ampak sem zadovoljna," se je spomnila napetega finala, v katerem je s 67,02 metra premoč priznala le zlati Ukrajinki Milanii Kokhan ter srebrni Francozinji Loan Rodride. Tako kot Grad pri teku Žive Remic je bil tudi Orianin trener Ivan Lampre med tekmo na robu z živci. "O, da, zelo sem bil nervozen! Posebej na začetku, ko je njen met pristal v mreži, pa je po navadi prav njen prvi met najboljši. No, potem nam jo je uspelo dvigniti in zadnji met je opravila izvrstno, se pravi, da zna tekmovati tudi pod pritiskom. Opravila sva ogromno dela v pripravah na to prvenstvo in upala sva na medaljo. Kakšno pa? No, videli smo, kako napeto je lahko v boju za odličje," je povedal.
Oriana Lovrec je imela pestro pot do bronastega odličja v metu kladiva. "Pod pritiskom tekmujem celo bolje," pravi.
Napoved imenitnih časov slovenske atletike
Izjemna generacija napoveduje lepo obdobje slovenske atletike, česar se seveda veseli tudi predsednik naše krovne atletske organizacije Primož Feguš. A ti uspehi prinašajo tudi odgovornost Atletki zvezi Slovenije, da mladim športnikom nudi kar najboljšo podporo. "Že lani sem se vprašal, ali nam bo uspelo ponoviti izide, a smo že doslej na boljši poti. Zveza raste, so pa naša sredstva vendarle omejena," priznava Feguš. Za nagrade športnikom v mladinskih kategorijah tako v proračunu nimajo predvidenih nagrad, zato so toliko bolj hvaležni sponzorjem, ki v takšnih primerih vskočijo. Tokrat se je izkazala slovenska izpostava podjetja Garmin, njen direktor Jure Mohorič je nosilkama odličij izročil čeka v višini tisoč evrov, takšno darilo pa je prejela tudi Klara Lukan, ki je že aprila prejela naziv najboljše evropske atletinje meseca, ko je v cestnem teku na deset kilometrov v španskem Laredu s časom 29 minut in 50 sekund dosegla evropski rekord ter se kot prva na stari celini spustila pod mejo 30 minut.
