Ob Shepardovi smrti igralski kolegi obujajo njegovo veličino

Igralec Rob Lowe je Sheparda označil za resnično legendo ameriške literature, igralec iz serije Prava kri Joe Manganiello, ki ga je prav tako označil za legendo, pa je dodal, da bodo njegove drame in vloge živele večno.

Scenarist serije Hiša iz kart Beau Willimon je Sheparda označil za enega od velikanov in dodal: "Njegov pogled je razkrival ogromno. O doživetem je pisal brez strahu, z brezčasno iskrenostjo."

V ponedeljek je umrla tudi francoska filmska igralka Jeanne Moreau. Antonio Banderas se je tako njej kot Shepardu zahvalil, da sta bila mnogim v navdih "24 sličic na sekundo".

Spomnil se ga je tudi soigralec iz filmov Snow Falling on Cedars in Hamlet Ethan Hawke, ki je igral v številnih Shepardovih dramah: "Bil je prvovrsten pesnik." Edward Norton je včeraj napovedal, da si bo v njegovo čast obul kavbojske škornje in nazdravil njegovi veličini.

Umrl zaradi Lou Gehrigove bolezni

Dramatik in igralec Shepard je v četrtek umrl na svojem domu v Kentuckyju zaradi zapletov amiotrofične lateralne skleroze (ALS), poznane tudi pod imenom Lou Gehrigova bolezen. Kot navaja britanski BBC, je umrl obkrožen z družinskimi člani.

V prvi vrsti je bil literat. Bil je avtor 44 dramskih besedil in več knjig, esejev ter drugih zgodb. Za svojo tragično dramo Pokopani otrok je Shepard leta 1979 prejel pulitzerja. Po pisanju The Guardiana so njegova dela izjemno zaznamovala ameriško gledališko sceno: "Njegovi liki, razočarani in žalostni posebneži iz disfunkcionalnih družin, v katerih je vladalo nasilje, so izražali surovo človeško prvinskost, ki je bila predolgo prezrta."

Osvojil Broadway in Hollywood

Britanski The Guardian ga je opisal kot edinega ameriškega literarnega velikana, ki je osvojil tako Broadway kot Hollywood. Sina pilota bombnika so pogosto angažirali za uprizarjanje vojaških likov v filmih. Nominacijo za oskarja si je na primer prislužil za vlogo pilota Chucka Yeagerja v filmu Pravi fantje (1983), v filmu Sestreljeni črni jastreb (2011) pa je igral generala Gena Garrisona. Med njegove pomembnejše vloge spada tudi Duh, ki ga je utelesil v priredbi Shakespearovega Hamleta.

Leta 1984 je Shepard kot soscenarist sodeloval pri filmu Pariz, Teksas nemškega cineasta Wima Wendersa, s katerim sta kasneje sodelovala tudi pri filmu Ne hodi mi trkat. Shepard je prejemnik številnih nagrad. Med drugim mu je ameriška akademija za umetnost in literaturo podelila medaljo za področje dramatike, prav tako ga je za dramatiko nagradil ameriški Pen, vključen pa je bil tudi v gledališko dvorano slavnih.

Dolgo razmerje z Jessico Lange

Shepard se je leta 1969 poročil z igralko O-Lan Jones, s katero je imel sina Jesseja Moja Sheparda. V tem času je imel afero s pevko, avtorico in umetnico Patti Smith, ki je njuno razmerje opisala v avtobiografskem delu Pač mulca. Leta 1971 sta nastopila v skupni avtorski predstavi Cowboy Mouth. Shepard se je nato z družino za nekaj let preselil v London in se v sredini 70. let preteklega stoletja vrnil v ZDA.

Na snemanju filma Frances (1982) je spoznal oskarjevko Jessico Lange. Leta 1984 se je tudi uradno ločil od svoje žene, že pred tem pa začel živeti z Jessico Lange, s katero je imel hčer Hannah Jane in sina Samuela Walkerja Sheparda.

V slovenščini je dostopna zbirka Shepardovih kratkih zgodb z naslovom Dan izmed dni, sicer pa so v nekaterih slovenskih gledališčih na oder že postavili njegove drame, na primer Lunine mene in Pokopani otrok.