Petek, 20. 3. 2020, 4.05
4 leta, 1 mesec
Zaspani v blaginji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,18
14
Nismo si znali predstavljati, da je kaj takšnega sploh mogoče.
Ko smo v preteklih letih govorili o negotovosti v gospodarstvu in se spraševali, kdaj bo prišla prihodnja kriza, nihče ni napovedoval scenarija, ki ga trenutno živimo.
Diskusija o potencialnih vzrokih krize, ki bo prišla enkrat v prihodnosti, je tekla predvsem v smeri geopolitičnih tveganj in posledičnega ohlajanja gospodarske rasti. Nihče si ni predstavljal, da bo krizo povzročil virus, ki je zdaj popolnoma zaustavil ne zgolj gospodarske aktivnosti na globalni ravni, temveč vsakdanje življenje.
Vendar obseg te krize ni zgolj posledica učinka virusa, temveč tudi pomanjkanja enotnosti in globalnega vodenja. To pa ima lahko še dolgotrajne posledice.
Če na hitro pregledamo ključne poglede na gospodarstvo v zadnjih desetih letih, vidimo tri trende, ki so časovno zaporedni. Ob začetku prejšnjega desetletja so nas zaposlovala vprašanja o tem, kdaj bo konec gospodarske krize. Prevladovala je velika negotovost, saj si nihče ni upal napovedovati, kdaj se bo zgodila gospodarska rast.
Ko je ta prišla nekje na sredini desetletja, smo hitro začeli žeti sadove gospodarske rasti. A to ni trajalo dolgo. Že nekaj let pred koncem desetletja je zavladal strah pred naslednjo recesijo. Poslovne debate so krojila predvidevanja o tem, kaj je tisto, kar lahko privede do gospodarskega ohlajanja. So to politična tveganja in trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA? Ali je to manjše povpraševanje v avtomobilski industriji?
Nismo si znali predstavljati, da je kaj takšnega mogoče
Zdi se, da smo živeli v evforiji zaspanosti. Ko smo se pogovarjali o tem, kakšna bo kriza, smo gledali zgolj na pretekle izkušnje. Nihče ni pomislil, da bosta virus in z virusom povezana zdravstvena kriza povzročila zastoj celotnega globalnega gospodarstva.
Medtem ko se celotna gospodarska in politična javnost ukvarjata s vprašanjem, ali bo gospodarska rast 3,5-odstotna ali zgolj 3-odstotna, pa nevidna mikrotvorba ustavi ne zgolj celotnega gospodarstva, temveč vsakdanje življenje po celotnem svetu.
Nismo si znali predstavljati, da je kaj takšnega sploh mogoče. Da se bo prekinil pouk v skoraj vseh izobraževalnih ustanovah po vsem svetu in bodo otroci doma, da bo tudi delo, razen v nujnih primerih, potekalo od doma. In to ne zgolj v nekaj državah, temveč po celotnem svetu; vse to se je še konec preteklega tedna zdelo nepredstavljivo.
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.
Scenarij, ki ga ni nihče pričakoval
Zaradi učinka uresničitve povsem nepričakovanega scenarija, ki dejansko sploh ni obstajal, naša življenja v tem trenutku kroji predvsem občutek negotovosti. Negotovost je sicer gospodarstvu poznana, saj se je v zadnjih desetletjih že večkrat soočilo z delovanjem v času, ko težko napovedujemo kratkoročno dogajanje. A ta negotovost je zdaj presegla zgolj gospodarsko dogajanje, saj se je razširila še na družbeno življenje.
Zaradi tega je gospodarstvo v tem trenutku še v večji krizi, saj se zdi, da ni niti približnih napovedi, kako dolgo bo zastoj trajal in kdaj se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. Od tega podatka je tudi odvisno, kakšna bo gospodarska škoda. Podjetja vedo, da se bo treba prilagoditi novi realnosti, le da se ta v tem trenutku zdi tako daleč, da je izjemno težko predvidevati, kaj lahko pričakujemo.
Učinek domin bo zajel ves svet, nekatere panoge še hitreje v zaton
A napovemo lahko dvoje. Gospodarske posledice bodo težke, ne moremo pa še reči, kako težke, ker ne vemo, kako dolgo bo kriza trajala. Predvidevamo lahko, da se je kitajsko gospodarstvo že do zdaj močno ohladilo. Zgolj to dejstvo bo krizo povzročilo tudi v drugih gospodarstvih.
Že zaradi padca povpraševanja v avtomobilski industriji bo trpela Nemčija in posledično tudi Slovenija. Učinka zastoja evropskega in ameriškega gospodarstva še ne moremo napovedati.
Druga posledica bo, da se bo tehnološki razvoj pospešil za nekaj let in spremenil poslovanje. Predvsem digitalizacija bo dobila še večji zagon, tudi zaradi dela na daljavo, ki smo mu trenutno skoraj vsi izpostavljeni, in tudi zaradi dejstva, da takšno delo temelji na digitalnih kanalih.
Verjetno je za pričakovati tudi hitrejši zaton panog, ki padajo že zadnjih nekaj let in svojih poslovnih modelov niso dovolj hitro prilagodile spremenjenim potrebam. Dejansko bo posledica te krize klasičen napredek, kakršnemu smo bili priča v vseh krizah v zgodovini človeštva.
Zavezništva na preizkusu!
Z globalnega političnega vidika je trenutna kriza še bolj obelodanila krizo vodenja. Niti pred krizo niti zdaj nismo priča resnemu poskusu enotnega nastopa znotraj večjih zavezništev. Vsaka država je zato primorana uveljavljati svojo suverenost in se odločati za lasten pristop. Sodelovanje trenutno poteka zgolj na osnovi pogovorov.
Za uspešno spopadanje z zdravstveno krizo in poznejšo gospodarsko krizo bo poenotenost na ravni zavezništev nujno potrebna, saj bomo le tako lahko preprečili politično ali varnostno krizo, ki bi lahko sledili.
14