Zapeljevanje in superge v diplomaciji

Česa podobnega v Evropi nima nihče. Spet je Slovenija nekaj posebnega in izjemnega. Čeprav smo neprepoznavni, so nas zdaj mnogi opazili. Novinarji še posebej. Novim slovenskim predsedniškim modnim trendom, ki kršijo pravila diplomatskih manir, opazijo vsi po vrsti. Jih kritizirajo in se jim posmehujejo. Skupna lastnost predsednika republike Boruta Pahorja in predsednice vlade Alenke Bratušek pa po mnenju tujih novinarskih oči ni le podoben okus. Če temu lahko sploh rečemo okus. Gre namreč bolj za neokusnost. Nekateri namreč v oblačenju vidijo še kaj več. Vsi se spominjamo prisrčnega objemanja v rdeče (ali v belo) odete hrvaške premierke Jadranke Kosor z njenim takratnim slovenskim kolegom Pahorjem. To je bilo takrat, ko je premier premierki pred kamerami nekaj šepetal v uho. Ne vemo sicer, če je bila to bolj predstava za kamere. A romantična zgodba se je končala s happy endom, saj je šepetajoči predsedniški dvojec sklenil dogovor o arbitraži za južno mejo. Če seveda pozabimo na tiste, ki ta film vidijo kot dramo z žalostnim koncem. "Mogoče je Bratuškova krenila po Pahorjevih stopinjah in našega premierja zapeljuje," je pisal portal 24sata in objavil fotografijo premierkinih elegantnih nog z razkritimi koleni in leopardjimi čevlji z visoko peto. Roko na srce, v diplomaciji so včasih lepe noge zelo dobro orodje. Bližnjica do diplomatskih uspehov včasih pelje skozi spalnico. Običajni seks je večkrat dosegel, kar ni uspelo še tako spretnim in uglajenim diplomatom. Naše premierke tuje kritike niso prav nič zmotile. Ko se je odpravila še bolj na jug, je bilo v leopardjih barvah že celo krilo. Mogoče si bo, ko bo šla na Malto, ogrnila kar pravo pravcato leopardjo kožo. Pravzaprav je škoda, da tega ni naredila že v Rimu, saj bi jo potem rimski novinarji opazili. Italijanskih medijev namreč državniške delegacije iz "nepomembnih" držav sploh ne zanimajo in se zato ob nenavadno krilo niso obregnili. Kaj bo šele premierka oblekla, ko bo potovala v Kairo? Ali še južneje, v Nairobi?

V diplomaciji veljajo stroga protokolarna pravila glede oblačenja. Teh sicer nekateri slovenski "strokovnjaki" ne poznajo, še manj pa modni stilisti. Pa kdo bi sploh pričakoval, da stilist pozna diplomacijo. Evropskega ali severnoameriškega politika v živalskih vzorcih zato ne boste nikjer videli. Barve oblek evropskih politikov so umirjene, obleke pa nevpadljive. Kvečjemu v New Yorku ali v palači Združenih narodov se lahko vidi koga zunaj teh okvirov, saj nekateri afriški, azijski in južnoameriški politiki potujejo v svojih tradicionalnih oblekah. Če bi Slovenija zaprosila za članstvo v Afriški uniji in bi bila vanjo sprejeta, bi bilo mogoče drugače. A za zdaj o tem nihče ne govori in slovenski politiki ne potujejo v Adis Abebo, ampak še vedno v Bruselj.

Predsednik Borut Pahor je bil glede oblačenja v tujini do zdaj povsem nevpadljiv. Nekateri so opazili kvečjemu, da se je v pavzi kakega daljšega bruseljskega sestanka – preoblekel. Doma je bil bolj nekonvencionalen. V zadnjih letih je precej opustil nošenje kravate. Ne le v poletnih mesecih, ampak tudi pozimi. In ta "moda" se je nato precej razširila tudi med drugimi politiki. Verjetno zaradi želje, da bi pred volilci izpadli bolj preprosto, da bi izpadli bližji navadnim smrtnikom. Mnogi moški namreč dandanes ne nosijo več kravate niti na svoji poroki.

A predsednik Pahor ni opustil le kravate. Začel je nositi celo telovadne copate in kavbojke. Mogoče pa je hotel postati podoben Zoranu Jankoviću, neodstavljivemu županu. A tega ne vemo. Bi morali vprašati predsednika. Ker bi vsekakor odgovoril nikalno, pa taka vprašanja niti nimajo smisla.

Izgovarjanje predsednikove službe, da je kavbojke nosil le v avtomobilu na dolgi poti, je smešno. Tudi drugi evropski predsedniki namreč gredo včasih na dolgo pot. A ne v kavbojkah. To se ne spodobi, posebej če te čakajo fotografi. Predsednikovi sodelavci predsedniku ne bi smeli pustiti izstopiti iz avtomobila, ko so videli fotografe. Ali bi jih pregnali ali se odpeljali in vrnili, ko bi bil zrak čist. Predsednik je v službi državljanov 24 ur na dan. Je simbol suverene in neodvisne države. Tako kot je simbol države vojska. In policija. Zato imajo uniforme. Svoje uniforme imajo celo poštarji in gasilci. Si predstavljate, da bi začeli policisti po predsednikovem zgledu puščati doma kape? Moj nunc (družinski boter), ki je zaposlen v neki zasebni šoli, mora po službenih pravilih nositi elegantno obleko. Zato v šali reče, da je obleka s kravato njegova – "tuta". Tudi predsednik države ima svojo tuto. Peš na Triglav seveda ne bo šel v kravati. Ko ga na prireditev kot slavnostnega govornika pripelje črna klimatizirana limuzina, pa izgovorov ne bi smelo biti. Superge ne žalijo le gostiteljev, kot so se razpisali slovaški mediji, ampak tudi državljane Republike Slovenije. Predsednik je namreč najvišji predstavnik naše nacije.