Vojne z internetom država ne more dobiti

Turška politična dogajanja so ubrala davek tudi na internetni sceni. Ob bližajočih se lokalnih volitvah 30. marca in posledično vedno bolj vročem političnem vzdušju je v četrtek, dan pred osmo obletnico prvega poslanega "čivka", turški predsednik vlade Recep Erdogan zagrozil, da bo v svoji državi na dveh celinah odklopil spletno omrežje Twitter.

"Ni mi mar, kako se bo odzvala mednarodna skupnost"

To ni bila prva tovrstna grožnja vplivnega turškega politika, ki je pred dvema tednoma deloma ob stopnjevanju predvolilne vročice, deloma pa zaradi korupcijske afere, ki po svojem izbruhu decembra vse tesneje stiska svoj obroč tudi okoli samega Erdogana, razkril svoja razmišljanja o blokadi vseh družbenih omrežij. Čeprav se je turški predsednik Abdullah Gül večkrat ogradil od takih napovedi, je Erdogan svoje besede v naslednjih dneh večkrat javno ponovil.

Tokrat pa je svoje besede uresničil že nekaj ur po tem, ko jih je izgovoril: Twitter je v Turčiji mrknil še isti večer, Erdogan pa je ob tem izjavil, da mu ni mar, kako se bo na to odzvala mednarodna skupnost. "Vsi bodo videli, kako močna je turška republika," je še dejal.

Kaj razkrivajo sporni pogovori?

Medtem ko mediji blizu vlade za razlog omejitve dostopa do tega družbenega omrežja navajajo njihovo nespoštovanje več sodnih odredb, s katerimi bi morali izbrisati povezave do nepooblaščeno razkritih posnetkov prisluškovanih pogovorov in tako preprečiti, kot pravijo, nepravično ravnanje s turškimi državljani, v drugače misleči javnosti prevladuje mnenje, da je to maščevanje političnega veljaka zaradi navedb o (domnevni) korupciji njegovih sodelavcev in tudi njega samega.

Na omenjenih posnetkih naj bi namreč Erdogan s svojim sinom razpravljal, kako skriti večje količine denarja, med do zdaj aretiranimi v povezavi s to afero pa so tudi družinski člani Erdoganovih ministrov.

Prepoved ni učinkovala v celoti

Ob poskusu dostopa do Twitterja prek spletnega brskalnika se v Turčiji namesto vstopne strani tega spletnega omrežja prikaže sporočilo turškega telekomunikacijskega regulatorja, da je dostop onemogočen zaradi kršitve zasebnosti – toda omejitev dostopa do Twitterja in objavljanja na njem ni učinkovala pri uporabi istoimenske aplikacije za pametne mobilne telefone.

Novica o zasilnem izhodu se je prav prek tega spletnega omrežja seveda bliskovito razširila med 12 milijoni turških "čivkačev" in gotovo ustvarila diametralno nasproten učinek od tistega, ki ga je Erdogan pričakoval. Tudi predsednik Gül je na svojem Twitter računu zapisal odločno nestrinjanje z Erdoganovo potezo.

"Internet ima vedno načrt B in tudi načrt C"

Naključje ali ne, prav nekaj dni prej je Serdar Kuzuloglu, eden od prvih, ki je v Turčiji sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustvarjal spletne medije, v celostranskem pogovoru v angleški jezikovni izdaji turškega časnika Hürriyet (Svoboda) izpostavil, da v vojni proti internetu država preprosto ne more zmagati.

"Država se odziva enako kot v predinternetnem obdobju, njena agonija izvira iz zavesti, da na tem področju ne more vzpostaviti svoje moči, ker interneta ne omejujejo državne meje ali pristojnosti," je še povedal. Erdoganove namene za "zapiranje Facebooka" je označil za neotipljive ("Kaj on v resnici zapira?") in kot potiskanje glave v pesek.

Internet je po njegovem mnenju neuničljiv, saj "ima vedno stranska vrata in načrt B pa tudi načrt C".

Na internetu prepovedi ne zmanjšajo priljubljenosti

Kot dokaz navaja uradne statistike: "Vsakič, ko je država onemogočila dostop do nekega spletnega mesta, je to kljub prepovedi še vedno ostalo med petimi najbolj obiskanimi v državi." Cenzuri ne more uspeti, kajti "celo kitajska država, ki zaposluje 40 tisoč cenzorjev kot javne uslužbence, je prisiljena priznati, da pri svojem poslanstvu niso uspešni".

Svoji državi in vsem državam, ki si prizadevajo nadzorovati internet, omenja primer Estonije, ki dostop do interneta opredeljujejo kot ustavno pravico. Obenem pa meni, da je prav gospodarski in komercialni značaj interneta to, zaradi česar je smiselno, zabavno in vredno boriti za internet.

Nezadovoljstvo in mladi spodbujajo družbena omrežja

Turčija je še toliko bolj specifična, ker ima izredno mlado populacijo internetnih uporabnikov: več kot polovica jih je v starostni skupini od 15 do 35 let. Toda zadnje čase se povečuje celo delež najstarejših uporabnikov in, kot ugotavlja Kuzuloglu, dogodki, kot so bili carigrajski protesti prejšnje poletje, spodbujajo celo tiste, ki pred tem niso imeli nobenega stika z internetom, da začnejo uporabljati družbena omrežja kot vir informacij.

Ali družbena omrežja spodbujajo angažiranost ali obratno? Najbrž oboje.