SiolNET. Siol Plus Kolumne
2,37

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V očetovski vzgoji otrok se je zgodila pomembna sprememba

2,37

termometer

Jure Marolt
Očka. Zame je to najlepša beseda na svetu. Družina mi omogoča, da sem močnejši, kot sem bil kadarkoli prej. Foto: osebni arhiv

Nič več me ne preseneti, če na sončen zimski dan med vozičkanjem srečam veliko očetov pri enakem početju. Pred leti tega ni bilo toliko. Vsaj opazil jih nisem. Zdaj pa rastemo kot gobe po dežju. Kar je odlično. Več nas je, močnejši smo. Res pa je, da nikoli ne vidiš več očetov, ki vozičkajo skupaj. Mamice rade vozičkajo skupaj, za večino očetov pa je to trenutek, ko je sam z otrokom. Čas samo za njiju. Ena na ena. 

Pred dnevi sem prvič slišal za nov izraz – "dad guilt" ali očetovska krivda. Slaba vest, ki jo imajo očetje, ker imajo občutek, da ne preživijo dovolj časa s svojim otrokom. In ta občutek jih gloda znotraj. Zato je še toliko bolj pomembno, da si očetje danes dovolijo biti ranljivi. Da nimajo toliko težav s tem, da jasno pokažejo svoja čustva. In otroški smeh, igra, jok in vsi vidiki vzgoje jim ogromno pomenijo.

Višja plača je dolgoročno povsem nepomembna

Tudi za očete je težko, da dajo v ospredje kariero, ne vzgoje svojih otrok. Nihče ne želi priti iz službe ob šestih popoldne, ko majhno dete že počasi končuje svoj dan, in ga samo pospremiti v posteljo. Ko so na smrtni postelji vprašali ljudi, kaj najbolj obžalujejo v svojem življenju, je bil eden od najbolj pogostih odgovorov, da bi si želeli, da ne bi toliko delali. Verjetno prav zato, da bi več časa preživeli s svojimi družinami. 

Čeprav je to eden najbolj zlajnanih rekov, je čas, preživet z družino, resnično neprecenljiv. Sto, 200 ali 500 evrov več na mesec, ker delaš od jutra do večera in še vsak drugi konec tedna, je v primerjavi s tem dolgoročno povsem nepomembnih. Sreče ne moreš kupiti. Lahko pa jo najdeš v nasmehih in objemih tistih, ki so ti najbolj pomembni.

Sreče ne moreš kupiti. Lahko pa jo najdeš v nasmehih in objemih tistih, ki so zate najpomembnejši. Sreče ne moreš kupiti. Lahko pa jo najdeš v nasmehih in objemih tistih, ki so zate najpomembnejši. Foto: Jaka Ažman

Očetovsko poslanstvo drugačno kot nekoč

Po raziskavi naj bi očetje danes s svojimi otroki preživeli trikrat toliko časa kot prejšnje generacije. Veliko več tudi pomagajo pri gospodinjskih opravilih, ker se zavedajo, da imajo mame že z otroki polne roke dela in potrebujejo malo počitka. Če tega ne bi počeli, bi imeli slabo vest. In tako bi tudi moralo biti. 

Nehote primerjam svoj odnos z očetom v mladosti s tem, ki ga imam kot oče danes do svojih "malih knedlov". Želel bi si veliko več. Vsega. Ampak nekako ga moram razumeti, to so bili drugi časi. Prejšnje generacije očetov niso slabo opravljale svojega poslanstva, ampak so ga drugače. Vseeno si jaz danes želim drugačnega odnosa s svojimi otroki. Ne želim, da bi karkoli obžaloval takrat, ko bo za vse že prepozno. Danes jim pomagam zasaditi korenine, že jutri se bomo skupaj ukvarjali s tem, da jim zrastejo krila in da odletijo svojo pot.

Jure Marolt Siol Plus "Mali se je obnašal, kot da očeta ni. Kot da ne obstaja."

Obžalujem trenutke, ko dam prednost drugim stvarem 

Danes sem tamali dvakrat uspaval, večjo od njiju peljal v vrtec, jo pobral po vrtcu, manjšo od njiju peljal na daljšo vožnjo s poganjalčkom, se igral Ugani, kdo z eno in sestavljal Frozen 2 (40 kosov, 4 +) z drugo, prebral dve pravljici in šel do McDonaldsa po Happy Meal zanjo in nekaj bolj konkretnega zame. Pa imam vseeno občutek, da bi lahko počeli še veliko več stvari skupaj. Ampak na srečo je vsakih 24 ur več dnevne svetlobe in to nameravamo popolnoma izkoristiti. Začnemo že jutri. 

Še vedno me pogosto žre slaba vest. Obžalujem le trenutke, ko dam prednost drugim stvarem, ne svoji družini. Nikoli mi ni žal nenačrtovanega popoldneva, ko skupaj ne počnemo nič omembe vrednega, ampak smo ravno to – skupaj. Svoje hobije, službo, prosti čas in prioritete sem prilagodil svojima hčerkama. In to je bila daleč najboljša odločitev, ki sem jo sprejel. No, poleg tega, da sem pred skoraj polovico svojega življenja spoznal, prvič poljubil in objel, najstniško omrežil in pozneje precej prevzel njuno mamo. To je bila tudi top odločitev. 

Očetovstvo je privilegij. Najlepša naloga na svetu. Očetovstvo je privilegij. Najlepša naloga na svetu. Foto: Matic Eržen

Obžalovanja lahko omejimo na skrajni minimum

Živeti življenje brez pravih obžalovanj je skoraj utopično. Lahko pa jih omejimo na skrajni minimum. Ampak tega se učimo vse življenje. Največ se naučimo prav od svojih otrok. Da gledamo s srcem. Da vedno odpuščamo. Da ljubimo brezpogojno. Da živimo tukaj in zdaj. Da premagamo svoje strahove.

Očetje smo danes pripravljeni spremeniti svet. Spremeniti to, kako nas okolje in družba dojemata. Očetovstvo je privilegij. Najlepša naloga na svetu. Očka. Zame je to najlepša beseda na svetu. Družina mi omogoča, da sem močnejši, kot sem bil kadarkoli prej. Spreminjamo se. In s tem spreminjamo tudi svoje otroke. Prepričan sem, da na bolje.

Jure Marolt Siol Plus "Temu sem morda nasedal v obdobju pred otroki, zdaj pa ne več"

Očetovstvo veliko več kot le stroga vzgoja

Medtem ko zamenjam mali plenico, razmišljam o tem, kako se menja pogled sodobnega očeta na svoje poslanstvo. Nismo več le tisti, ki grozimo in vzgajamo s trdo roko. S svojima otrokoma se smejim, valjam po postelji, oponašam vse živalsko kraljestvo in jima vneto razlagam, zakaj pred spanjem ne jemo sladkarij. Če to ni ves paket, potem tudi ne vem, kaj je.

Za vse očete, ki raje preživljajo čas s svojimi otroki, kot pa da v kafiču gledajo še eno nepomembno fuzbal tekmo. Vidimo vas. In cenimo. 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 43
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin