Sreda, 7. 12. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Sodobno suženjstvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
1
Cin, cin, cin, cin, cin, cin, spet so prazniki in z njimi prihajajo praznovanja, veselje, obdarovanja, druženje. Mesec december je mesec družine. Mesec, ko naj bi družina preživela več časa skupaj. Res?
V bistvu ljudje živimo pravo dvojnost. Po eni strani govorimo, kako pomembno je preživljati čim več časa z družino. Z otroki. Kako ne potrebujemo denarja. Kot da stalno lažemo sami sebi. Ob tem pa se sprašujem, kako lahko vse tiste mamice in očetje, ki delajo v trgovskih središčih, živijo ob takih sporočilih brez slabe vesti. Brez občutkov krivde. Ob popoldanskih turnusih svojih otrok sploh ne vidijo!
Za božič, ko so trgovine odprte do kakšnih 16. ali 17., pridejo domov izmučeni in kaj … gredo peč potico, piškote in kuhat slastno večerjo. Ob tem, ko bi večino njih izmučenih le najraje leglo v posteljo. Ob vsem tem je zelo vidno dejstvo, da celotna družba ne dela v dobro družin. In to je povsem krivično!
Ne morete spati? Pridite v trgovino.
Ljudje smo sami sebe zasužnjili. Kako lepo in elegantno se urniki dela zmeraj bolj povečujejo oziroma se povečujejo obratovalni časi. Danes imamo trgovska središča odprta tudi do 22. ure. Vse nedelje. Praznike. Da ob tem ne omenjamo zlahka spregledanega in neizvajanega referenduma glede zaprtja trgovin ob nedeljah. Še malo pa bomo iz črnih petkov, ki trajajo več dni, dobili kar 24-urno odprte vse trgovine. Tri ali štiri izmene pač. Reklame pa se bodo glasile: Ne morete spati? Pridite v trgovino.
Morda vas zanima še:
Ne želim biti z nekom, ki si ne želi biti z menoj
Vas v drugem odnosu ponovno čaka razočaranje?
Želite odrasle otroke? Pustite jim odrasti.
Družba je materialistična in posledično moramo biti materialistični mi vsi. Če ne bi bili, ne bi bilo stavk. Zdravniki in drugi ne bi delali dodatnih ur in nočnih dežurstev … Razlog pa je preprost: ker sicer ne moremo živeti tako, da bi sebi in predvsem našim otrokom nudili dostojno življenje, kot ga rišemo drug drugemu in se drug z drugim primerjamo.
Saj veste, kako se že naši otroci med seboj primerjajo. Kaj vse morajo posledično imeti. Kaj vse trenirati. Vse to pa stane ogromno denarja. Prav rada bi videla tiste starše, ki so proti uveljavitvi uniform v naših šolah. To je povsem začarano kolesje, znotraj katerega smo prav vsi ljudje. Potegne te noter in dejstvo je, da ne moreš biti polovičarski. Ali si ali pa te ni. Če boš delal, imaš službo, sicer je ne boš imel.
V čem se prazniki razlikujejo od drugih dni
Pogosto pa smo priča tudi stavkom, kako prazniki prinesejo s seboj tudi žalost in občutke osamljenosti. V bistvu pa je to ponovno zelo vsiljeno razmišljanje, kajti človek, ki je osamljen, razočaran in žalosten, je tak tudi druge dni v letu. Občutek je, kot da drugi dnevi, tedni, meseci v letu niso namenjeni družini, odnosom. V čem se prazniki razlikujejo od drugih dni?
Ko bo namreč konec božičnih praznikov in novega leta, znotraj katerih imamo tri ali štiri mogoča obdarovanja, pa že pridejo februarja ponovno bolj materialno oziroma obdarovalno usmerjeni prazniki npr. valentinovo, pust in zimske počitnice, marca dan žena, materinski dan in dan mučenikov, aprila velika noč, pa prvomajski prazniki itd. Iz meseca v mesec se spreminjajo le table, ki nas vabijo k obdarovanju.
Kupite to, kupite tisto, bodite seksi, takih čevljev zares še nimate in drage dame, tale modrček tudi mora biti na vašem telesu, če želite biti všečne, in moški, če ste sposobni in vredni in, saj veste, pravi moški, potem morate voziti to vozilo in imeti na sebi to dišavo in to obleko.
Ljudje smo odvisni od denarja
Tudi če si tega ne želimo, je ta svet tak. Denar kroži. Jaz tebi, ti meni. Jaz kupim pri tebi, ti imaš plačo in kupiš pri meni … In dejstvo je, da se to kolesje ne more spremeniti, kajti zato bi se morali strinjati prav vsi. To pa je žal nemogoče. Čeprav ljudje moramo delati, saj nam delo daje občutek vrednosti, sposobnosti in samostojnosti, ne bi bilo treba zapasti v takšne ekstreme.
Pa si to priznajmo. Se s tem soočimo in sprejmimo. Takrat bo marsikateri občutek krivde odpadel. Odpadli bodo stavki, če delate, ste materialist/ka in zanemarjate svoje otroke in niste dovolj dobri starši ali partner. Ali stavki, če ne delate in se posvečate vzgoji otrok, pa ste nesposobni in nekdo, ki vas drugi sponzorira.
Življenje je kot mavrica
Življenje je polno smeha in solz. Veselja in žalosti. Vzponov in padcev. Je kot mavrica. Ste pomislili kdaj, kolikokrat v svojem življenju je človek v povprečju priča, odpadanju listja z dreves ali temu, da sneg pobeli doline. Ne prav velikokrat!
Zato delajmo in se tudi veselimo vsakega dneva posebej. Vsak dan je praznik, ko se znova zbudimo in smo zdravi. Ne obdarujmo takrat, ko to moramo ali iz občutkov krivde, saj imamo nenazadnje takšne in drugačne praznike skoraj vsak mesec. Svoje drage obdarujmo z razumevanjem, pogovorom in toplim objemom.
Otresite se občutkov krivde, da zaradi dela niste dovolj dober starš ali partner in vedite, da v tem niste sami. S temi občutki krivde in nemoči se spopadajo tudi drugi. Vendar pa je v partnerstvu, ki ga preveva skupna moč, vse veliko lažje in lepše. Življenje ima oziroma dobi smisel.
1