Portret sodobne "šopoholičarke"

Tri ali štiri dekleta se zapodijo po kakšni ulici, polni trendovskih trgovin in najboljših blagovnih znamk. Potem ob spremljavi všečne glasbe v nekaj minutah zamenjajo vso svojo garderobo. Na koncu se s polnimi vrečkami novih reči, vse smejoče, sprehodijo po taisti ulici ter svoje nakupovanje končajo ob pijači in prijetnem pogovoru v kakšnem lokalu.
      
Potem je prišla kriza. Ta je pri večini prebivalstva močno zavrla tovrstna ekscesna nakupovanja izdelkov višjega cenovnega razreda. Vendar pa so nakupovalne navade, ki jim vsekakor še zdaleč ne podlegajo samo ženske, seveda ostale.
      
Potreben je bila samo nov poslovni model, torej prilagoditev cen in vzpostavitev primerne logistike, da vzniknejo na novo v neki drugi obliki.

Nakupovanje danes

Zadnjič se je v neki družbi razvila debata o nakupovanju in seznanjen sem bil s povsem novimi stanji, ki se jih dandanes pri nakupovanju poslužuje že mnogo Slovenk in Slovencev. Stvar gre približno takole.
    
Ko se zvečer razburjenje po delovnem dnevu končno umiri, ko otroci zaspijo in se končajo vsi ključni zabavni televizijski programi, se on ali ona v pritajeni svetlobi, morda s kozarcem vina v roki, usede za mizo ter se zazre v računalniški ekran. Nato odpre spletno stran aliexpress.com, najprej pogleda status svojih naročil, potem pa začne pregledovati najnovejšo ponudbo vrtnih izdelkov, saj je pomlad pred vrati, ponudbo čevljev in kopalk za poletje ter nove kolekcije raznih priročnih elektronskih izdelkov. Ali pa se zagleda v novo, sicer ponarejeno uro prestižne blagovne znamke ali pa kak nakit.
 
Ker so cene nizke, poštnina največkrat brezplačna, se hitro začnejo tudi naročila, preprosti kliki pa sprožijo zapleten logistični mehanizem, ki na koncu požene izdelek iz nekega skladišča na Kitajskem proti slovenskemu poštnemu naslovu. Ta bo v nekaj tednih, morda v mesecu dni prišel na končni naslov.
        
Seveda pa vsak nakup zažene delovanje vrhunsko zasnovanih algoritmov, ki temeljijo na poprejšnjih nakupnih navadah, in ti trenutnega kupca še naprej seznanjajo z novimi ponudbami ter dodatnimi popusti, tako da zdaj že dobro ogreti kupec veselo klika ter nakupuje naprej.

Zakaj?

Ko je ena od znank, teh novodobnih šopoholičark, pregledala svoje nakupe za zadnjih šest mesecev, jo je "skoraj zadel infarkt", saj je v povprečju prek trgovine aliexpress.com kupila za več kot 200 evrov mesečno, kar je krepko zarezalo v njen mesečni proračun.
         
"Je to odvisnost?" sem jo vprašal.

"Lahko rečem, da je," je bila flegmatično samokritična, "počasi moram prenehati s tem. A vendar … tako dobro imajo vse urejeno in tako hitro se odzovejo, če je kaj narobe."

"Kaj misliš s tem?" sem jo vprašal.

"Recimo, da dobiš poškodovan izdelek. Pišeš jim in takoj ti, torej v nekaj dneh, brez pregovarjanja vrnejo denar na kartico. Če kaj takega poskusiš pri nas, naletiš na vrsto problemov."

"Koliko pa je povprečna vrednost nakupa?" me je zanimalo.

"Nikoli ne kupim za več kot 20 evrov naenkrat, ker potem lahko pride še do carinjenja in dodatnih stroškov ter zamude. Nekatere stvari stanejo precej manj, tudi evro ali nekaj evrov. Rekla bi, da je povprečna vrednost nakupa nekje okoli pet evrov, morda nekaj več."

V mislih sem preračunal znesek, ki ga je porabila v zadnjega pol leta, in ga delil z vrednostjo posameznega nakupa.

"Čakaj, ampak to pomeni, da si v zadnjega pol leta opravila okoli 300 nakupov. To je skoraj dva na dan, vključno s soboto in nedeljo!"

Za trenutek se je zdrznila in zamislila, potem pa pokimala.

"Bo držalo, ja. Saj pravim, da moram nehati …" se je smejala.

Prvič

Pozneje zvečer sem se tudi sam usedel za računalnik in pregledal ponudbo na spletni trgovini tega "slavnega Kitajca". Hitro sem videl, da nimajo nič takega, kar bi bilo primerno zame. Knjig in filmov ta stran ne ponuja, športni izdelki za hribe in kampiranje pa nimajo tako nizkih cen, da bi jih bilo smiselno kupovati na takšno daljavo, jih potem čakati tudi mesec in več ter na koncu ob uvozu plačevati še dodatne dajatve. Seveda je na tej spletni trgovini ogromna ponudba raznovrstnih izdelkov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, a jaz za te reči pač nisem ciljna skupina.
      
Tako sem kmalu s te spletne strani s klikanjem zavil drugam, takrat pa se je agresivna promocija aliexpress.com šele začela. Ne glede na to, na kateri strani sem se znašel, mi je ta kitajska maloprodajna spletna trgovina, ki drugače spada v skupino podjetij Alibaba (ta je s svojo globalno prodajo že pred leti presegla Amazon), začela nastavljati oglase za različne tipe izdelkov, ki sem si jih pred nekaj minutami ogledoval na njihovi strani. Pred menoj so se pojavljale akcijske ponudbe šotorov in žepnih svetilk, prav takih, kot bi jih morda potreboval za naslednji planinski pohod. Vendar se mi je s svojo močno voljo le uspelo zadržati, da me ni spet zaneslo nazaj na to stran. Skušal sem nevtralizirati oglase, a ti so se pojavljali še naprej.
   
Drug dan sem poklical znanko, ki vsak dan kupuje prek aliexpressa, in jo vprašal, kako se je pri njej vse skupaj sploh začelo.
       
"To spletno trgovino mi je priporočila kolegica. Nekaj časa sem si zgolj ogledovala ponudbo in nisem ničesar kupila. Potem pa je bila nekoč res ugodna ponudba vrtnih cevi za zalivanje, za katere bi pri nas dala petkrat več denarja. In tako sem prvič nekaj naročila …"

"In od takrat naprej naročaš?"

"Da. Zmeraj mi ponudijo kaj novega. Poleg tega je poceni in še zastonj poštnina."
       
Ko te kakšna od tovrstnih spletnih trgovin dobi v svoje kremplje, ti izjemno spretno pošilja nove ponudbe, ki se jim le težko upreš. Ko sem zgodbo o šopoholičarski znanki povedal prijatelju, mi je priznal, da je nedavno ugotovil, da je prek neke druge spletne trgovine tudi sam naročil najprej poletno jakno, potem zimsko jakno, na koncu pa še prehodno, saj so mu vedno zvito ponudili akcijske cene, "posebej zanj" pa so kakšen model znižali še dodatno.
     
Tudi poštnina je bila vedno brezplačna.

Skrivnost zastonjske poštnine

Če pošljem kuverto, ki tehta do 100 gramov, v sosednje slovensko mesto, bom za poštnino plačal približno pol evra. Če jo pošljem na Kitajsko, bom gotovo plačal nekaj več. Jasno mi je, da večji naročniki na osnovne cene dobijo popuste. A vendar: kako je mogoče, da iz Kitajske kupci v Sloveniji dobivajo kuverte z izdelki, ki stanejo evro ali dva, pri tem pa je poštnina, vključno s pakiranjem in embalažo, brezplačna?
         
Standardni odgovor je seveda ta, da imajo največja svetovna podjetja s poštami posebne dogovore. Kolikor mi je uspelo preveriti, naša pošta tuje pošiljke, ki pridejo k nam, brez finančnega nadomestila raznosi na slovenske poštne naslove.
        
Edini mogoč odgovor je torej ta, da je temu kitajskemu podjetju (in seveda tudi kakšna druga velika prodajna podjetja) uspelo skleniti tako ugodne mednarodne poštne dogovore, da lahko svoje pošiljke iz oddaljene Kitajske k nam pošljejo precej ceneje, kot pa uporabniki plačajo za pošiljke, ki jih pošiljajo znotraj Slovenije.
        
Izpopolnjena poštna logistika je seveda ključna za nemoteno funkcioniranje teh podjetij, ta pa ima za posledico tudi propadanje domačih proizvajalcev istih izdelkov. Hočeš nočeš k temu usihanju domače prodaje podjetij prispeva Pošta Slovenije, ki zelo ugodno opravlja storitve za mednarodne pošiljatelje in jim s tem na široko odpira vrata v poštne nabiralnike slovenskih domov.
       
Sodobni strastni zapravljivci torej sedijo doma pred računalnikom, poštar pa jim pošiljke z vsega sveta (za prejemnika) pogosto zastonj dostavi do vhodnih vrat.
       
Ustanovitelj Alibabe, neskončno delovni in inteligentni Jack Ma, je točno vedel, kaj želi storiti s svojim podjetjem.

Filozofija ustanovitelja Alibabe

Jack Ma je Alibabo ustanovil na prelomu v tretje tisočletje s še 17 prijatelji kar tam, kamor zdaj pošiljajo izdelke, ki jih kupci naročijo prek strani aliexpress.com – v svojem stanovanju. Po svojem poslovnem vzponu je Jack Ma seveda postal pogost govorec na raznih konferencah, kjer svetuje tudi mladim, kako naj zastavijo svojo delovno kariero. Tole je povzetek njegovega govora iz nekega srečanja, kjer svetuje mladim, kako naj razmišljajo o svoji prihodnosti.
     
"Ko ste stari 20 let, bodite dobri študentje, končajte študij. V tem času pojdite tudi delat v kakšno podjetje za kratek čas, da dobite nekaj izkušenj, kako deluje posel.
      
Preden boste stari 30 let, pojdite v majhno podjetje in tam sledite nekomu z idejo. V velikih podjetjih se naučite splošnih poslovnih postopkov, tam ste majhen del velikega sistema. V majhnem podjetju pa spoznate strast, naučite se sanjati. Naučite se, kako naenkrat narediti različne reči. Dokler ne boste stari 30 let, ni tako pomembno to, v katerem podjetju delate, temveč to, kateremu šefu sledite. Dober šef vas lahko nauči razmišljati in delati drugače.
    
Ko ste stari med 30 in 40 leti, morate dobro razmisliti. To je obdobje, seveda če želite biti podjetnik, ko morate začeti delati zase.
    
Ko ste stari med 40 in 50 leti, morate delati tiste stvari, v katerih ste dobri. Ne skačite na nova delovna področja, prepozno je. Morda vam bo uspelo, vendar statistika dela proti vam, večini v teh letih novi posli ne uspejo več. V tem obdobju se morate torej osredotočiti na reči, ki jih res znate delati.
    
Ko ste stari od 50 do 60 let, se preusmerite na mlade ljudi, delajte zanje in z njimi, ker lahko oni zdaj delajo bolje od vas. Naslonite se na njih, investirajte vanje, poskrbite, da se bodo dobro počutili pri svojem delu.
      
Ko pa boste stari več kot 60 let, si vzemite čas zase."
      
Jack Ma je pred časom napolnil 50 let. Njegov posel vse bolj cveti, gotovo tudi zaradi vse bolj pogostih evropskih (in slovenskih) nakupov v tej trgovini.
     
Samo upam lahko, da bodo spletni nakupovalci pri njem poleg nakupov posvojili tudi njegovo življenjsko filozofijo.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Planet Siol.net.