Ko je minister samo ekonomist

Avtorica: Snežana Šušteršič, davčna svetovalka Finančni minister je pač samo ekonomist, zato se na zakone ne spozna najbolje. Danes imamo tako ministra, ki mu davčna optimizacija poslovanja ni tuja, pa četudi ni ravno zakonita. Zanj so tudi popolnoma sprejemljive prakse, ki nimajo zakonske podlage. Žal se virus nerazumevanja – ali ignoriranja – tistega, kar piše v zakonih, širi tudi med njegovimi podrejenimi. A pojdimo lepo po vrsti. Ministrov odnos do zakonov Pri zagovarjanju izplačila spornega dodatka je med drugim izjavil tole: "Nisem imel razloga, da ne bi naredil tako, ker so tudi druge fakultete ravnale tako. Tudi sama inšpekcija pravi, da je ta zakonodaja nejasna, sam pa nisem pravnik." Skratka, finančni minister je ravnal tako, kot so ravnali drugi. Sam ni pravnik, zato si je sporni člen zakona razložil po svoje (sicer se je sprva skliceval tudi na mnenje pravne in kadrovske službe, za katerega pa se je pozneje izkazalo, da ne obstaja). Z ministrstva za finance so tudi sporočili, da je bilo izplačevanje dodatka za pripravljenost najcenejši način za plačilo dodatnega dela strokovnih sodelavcev. Kaj hočemo, je pač samo ekonomist in ima težave z razumevanjem zapisanega v zakonih. Vsekakor pa dobro ve, kako plačati čim manj davkov in prispevkov, ne glede na zakone.

Neukost državne sekretarke Poglejmo stopničko pod ministra. Tam so ljudje, ki pripravljajo nove zakone in od njih bi pričakovali vsaj to, da vedo, kaj piše v zdaj veljavni zakonodaji. A žal ne.

Poglejmo primer. V senci sprejemanja mnogo bolj razvpite in sporne novele zakona o medijih je v parlamentu pogorel do gospodarstva in zaposlenih prijazen predlog spremembe obračunavanja prispevkov pri plačah in od božičnice, natančneje predlog sprememb zakona o socialnih prispevkih (nahaja se tu).

Predstavnica vlade v osebi državne sekretarke ministrstva za finance Mateje Vraničar Erman je izrekla marsikaj, kar razkriva njeno nepoznavanje veljavne zakonodaje. Med drugim tudi to: "Spremembe tudi niso ustrezno umeščene v predpise, ki urejajo vsebine, za katere se predlagajo spremembe.

Zakon o prispevkih za socialno varnost določa višino prispevnih stopenj, ne določa osnov." (magnetogram je na voljo tule, posnetek za tiste, ki raje poslušajo in gledajo kot berejo, pa tu).

Ta izjava pomeni, da državna sekretarka ne pozna zakonov, za izvajanje katerih je prvenstveno zadolženo prav ministrstvo, s katerega prihaja.

V veljavnem zakonu o prispevkih za socialno varnost je čisto na začetku, v 1. členu zapisano:

"(1) S tem zakonom se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov [...] ter določa osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zaposlovanje.

(2) S tem zakonom se določa tudi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost od drugih prejemkov iz delovnega razmerja." Res je, to niso vse osnove, toda to še ne pomeni, da nov zakon ne bi smel določiti tudi ostalih in preklicati določb, ki so zapisane drugje – ne bi bilo ne prvič ne zadnjič.

Morda pa je šlo, tako kot pri ministru, za "svobodno" razlaganje zakonov, posvečeno z "dobrim" namenom. Tako kot je minister po svoje razumel dodatke, da bi lahko plačal manj davkov in prispevkov, je tudi državna sekretarka malo po svoje razložila zakonodajo, da bi bilo njeno nasprotovanje poslanskemu predlogu novega zakona bolj prepričljivo.

In zakaj bi bilo potem kje drugje drugače? Če je tako pri tistih, ki zakone pišejo in predlagajo, človek res ne more pričakovati, da bi bilo kaj drugače pri tistih, ki jih izvajajo. Samo namen je drugačen. Če si je minister kot prorektor in dekan zakone razlagal po svoje zato, da bi državi prispeval čim manj, si zdaj njegove Furije zakone razlagajo po svoje zato, da bi v državno blagajno prišlo čim več denarja.

Zgledov za to mrgoli, zato si – v opozorilo vsem, ki imate opraviti s Furijami – poglejmo samo nekaj najbolj aktualnih.

Rok za javni poziv k oddaji napovedi Dohodninoplačevalci imamo različne vrste dohodkov in nekatere med njimi je treba tudi napovedati. Zakon o davčnem postopku določa, da se morajo biti zavezanci k vložitvi napovedi pozvani z javnim pozivom, ki ga davčni organ objavi najpozneje 60 dni pred iztekom roka za vložitev napovedi (3. odstavek 61. člena ZDavP-2).

Normalno bi bilo torej sklepati, da imamo zavezanci vsaj 60 dni časa za oddajo napovedi od takrat, ko davčni organ objavi poziv. A tu obstaja ena hudičeva podrobnost: mi smo dolžni oddati napovedi do datumov, predpisanih v zakonu, četudi se davkarji rokov za poziv, ki jim jih predpisuje zakon, ne držijo.

Napoved za odmero dohodnine od nekaterih najemnin za 2015 so bili prejemniki dolžni oddati 15. januarja 2016. Javni poziv bi moral biti objavljen najpozneje 14. novembra, a je luč spletnih strani FURS ugledal šele 23. decembra, torej le 24 dni prej.

Napovedi za odmero dohodnine od obresti iz varčevanja, kapitalskih dobičkov in dobičkov iz izvedenih finančnih instrumentov, doseženih v 2015, je treba oddati 29. februarja 2016 (ker je 28. nedelja). Javni poziv je bil objavljen 24. januarja, torej le 37 dni prej.

Pa tudi pri teh pozivih ni vse, kot bi moralo biti. V pozivu za napoved obresti se FURS sklicuje tudi na 4. odstavek 326. člena zakona o davčnem postopku, ki pa govori o tem, kako napoved dobičkov iz kapitala oddaja nerezident. V pozivu k oddaji napovedi za kapitalske dobičke pa tega – za to napoved relevantnega člena – ne navajajo. Malomarnost? Spodrsljaj? Ah, ko bi za tovrstne "spodrsljaje" našli razumevanje tudi, ko se zgodijo zavezancem.

Urejanje prijave vzdrževanih družinskih članov Do 5. februarja imamo čas, da FURS povemo, kdo in za koliko časa bo uveljavljal olajšavo za vzdrževane družinske člane. Če je stanje seveda drugačno od tistega med letom – in če se seveda uspemo med seboj dogovoriti. Gre pa zgolj za možnost, ki jo lahko izkoristimo, da bi bili podatki v informativnem izračunu pravi in nam ne bi bilo treba zaradi tega vlagati ugovora.

FURS pa je v obvestilu za javnost zapisal: "Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja na svoj pristojni finančni urad vložiti obrazec ..."

Še enkrat: ni nam treba, lahko pa. Pa tudi če zdaj pošljemo ta obrazec, se lahko ob prejemu informativnega izračuna dohodnine še vedno premislimo in vložimo ugovor. Ampak tega v obvestilu ne piše. Zakaj bi le? Neka Furija se je pač odločila, da moramo obrazce vložiti že zdaj – in pika.

Novi obrazci napovedi Konec novembra lani je bila sprejeta novela zakona o davčnem postopku, ki spreminja roke napovedovanja nekaterih dohodkov, prejetih od 1. januarja 2016 dalje. Na ministrstvu za finance se je našel nekdo, ki je v tej spremembi videl priložnost, da opraviči svoj obstoj. Odločil(a) se je, da ne zadostuje zgolj sprememba navodil, ampak da je treba dodobra spremeniti tudi obrazce. Pa ne tako, da bi bili uporabnikom prijaznejši – kje pa!

Izpolnjevalcem greni življenje marsikaj, a naštejmo le najbolj moteče. Podatki se namesto v vrstice vpisujejo v mnogo ožje stolpce. Isti podatek je treba vpisati večkrat. Med njimi so tudi podatki, ki bi morali biti FURS znani, na primer, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne, ali pa jih lahko pridobi iz drugih evidenc (kot so na primer podatki o nepremičnini, ki se oddaja v najem, in so dostopni na GURS).

Strah in trepet davčnih blagajn Uvedba davčnih blagajn je povzročila grozljivo zmedo med ljudmi. Marsikdo je dojel, da moraš izdati in davčno potrditi "kaj-že", če le imaš opravka z gotovino. Na žalost so to tako razumeli tudi tisti, ki pišejo pojasnila oziroma odgovore na vprašanja ljudi in organizacij. Tako sem bila deležna vrste vprašanj v stilu: "Če mi da soseda denar in grem zanjo na pošto plačat položnice, a moram imeti davčno blagajno?"

Davkarji so se "izkazali" tudi v primeru šolskih bazarjev. Vztrajajo, da morajo deca davčno potrjevati račune za prodane predmete, ker jih prodajajo v okviru šole. Zadeva je nora: če bi se šolski bazarji organizirali v okviru obstoječih bolšjakov, deci računov ne bi bilo treba izstavljati.

Še bolj noro pa je, da je FURS raje, kot da bi priznal svojo napako pri razumevanju te "dejavnosti", ponudil šolam eno – dejansko protizakonito – rešitev: naj zbirajo prostovoljne prispevke. Ampak čim je na tako imenovani "prostovoljni prispevek" vezana neka protistoritev, na primer pravica do izbire izdelka, ki je na ogled, tu ne gre več za prostovoljstvo, ampak za navadno kupoprodajo.

FURS pa si je drznil še nekaj več. Ker se je v sistem davčnega potrjevanja računov prijavilo (tj. prevzelo namensko digitalno potrdilo) bistveno manj oseb, kot so ocenjevali, so ob tem, ko so napovedali strožji nadzor, objavili tudi, da so nekaj manj kot 11 tisoč osebam, ki se še niso vključile v sistem, poslali posebno obvestilo s pozivom za pojasnitev okoliščin, zakaj še ne (davčno) potrjujejo računov.

V jeziku normalnih ljudi, ki se večkrat soočamo z davkarji (če smo topogledno sploh lahko še normalni), to dejansko pomeni opozorilo nekaj manj kot 11 tisoč "neposlušnim", da naj čim prej prevzamejo to presneto digitalno potrdilo, sicer bodo na njihova vrata potrkali inšpektorji. Ne glede na to, ali so bili potrdilo dejansko dolžni prevzeti.

Zadeva je huda tudi zato, ker mora v davčnem postopku zavezanec sam dokazovati, da nečesa ni storil. In kako lahko dokaže, da ni prejel (potrjevanju zavezane) gotovine, če je res ni prejel?

Še huje pa je, da je FURS ocenil, da malo manj kot 11 tisoč (potencialnih) zavezancev bodisi namerno utajuje davke bodisi niso pismeni v tolikšni meri, da bi razumeli, da morajo davčno potrjevati račune.

Ne gre za napake, gre za sistem Vsaka od teh zgodb bi bila sama zase podrobnost, napaka, ki bi nas spravila s slabo voljo, a bi jo hitro požrli in se z njo sprijaznili. Pisanje o njih bi bilo drobnjakarstvo, iskanje dlake v jajcu. Vendar pa se takšne zgodbe dogajajo vsak dan, in to vsem, od ministra navzdol. Njihov skupni imenovalec je prosto razlaganje zakonov, da bi dosegli svoj namen – na škodo zavezancev ali proračuna, pač glede na to, na kateri strani se znajdemo.

To pa niso več dlake v jajcu, ampak pravi močno smrdeči klopotec.

Vsekakor tudi v okviru Ministrstva za finance in FURS obstajajo svetle izjeme, ki pa jih žal zasenči množica prepotentnih, nepismenih ali preprosto zavistnih osebkov, ki izkoriščajo svojo pozicijo moči in ki so – jasno – nezmotljivi. Ko bomo enkrat prišli do tega, da bomo imeli ministra ali ministrico "z jajci", ki bo zmožen odplakniti gnoj in razkriti bisere, bo bolje. Morda pa ne bo smel biti ekonomist.

Prvi med ministri ni ekonomist. Je pravnik. Ne le pravnik, ustavni pravnik! Vendar tudi on ne vidi, da nekateri njegovi ključni ministri ne poznajo ali ne razumejo zakonov – ker so pač recimo ekonomisti. Namesto da bi jim priskrbel ustrezno pravno pomoč, raje njihovo kršenje zakonov proglasi za napake – in odgovornost prevzame nase. Kot oče, ki ščiti nedoletnega mladiča. Se zaveda, kaj dela?