SiolNET. Siol Plus Kolumne
0,52

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Urbani portreti

Kam izginjajo kupci slovenskih knjig?

0,52

termometer

Samo Rugelj
Foto: Matej Leskovšek

V mestu je Fabula, mednarodni literarni festival, ki nam že nekaj let zapovrstjo pripelje nekaj literarnih težkokategornikov, Ljubljano pa za teden dni spremeni v kozmpolitsko knjižno mesto.

Letos se bodo z nami zadrževale take avtoritete, kot sta denimo kanadsko-argentinski pisatelj in bibliofil Alberto Manguel in Francoz Éric Vuillard.

Prvi je avtor knjig, kot so Zgodovina branja, Knjižnice ponoči in pravkar prevedene Z Borgesom, občutene memoarske esejistike, v kateri se spominja let, ko je kot mladenič bral takrat že slepemu, a slavnemu argentinskemu pisatelju.

Drugi je Francoze prepričal z Dnevnim redom, briljantnim dokumentarnim romanom, nagrajenim z goncourtom, v katerem nezmotljivo pokaže, kako so Hitlerju pri vzponu na oblast pomagali nekateri najvidnejši nemški gospodarstveniki tistega časa, njihova podjetja pa so ne samo preživela diktatorjev padec leta 1945, temveč so s svojimi blagovnimi znamkami do današnjih dni ostala ena ključnih v evropskem gospodarstvu.

Ti dve knjigi sem že prebral in ju toplo priporočam, v naslednjih dneh se lotim še preostalih treh, ki so letos izšle v okviru Fabule.

oskarji Siol Plus In oskarja dobi …

Začetek sezone

Naslovnica knjige Francoza Érica Vuillarda z naslovom Dnevni red. Naslovnica knjige Francoza Érica Vuillarda z naslovom Dnevni red. Zame Fabula že nekaj časa pomeni tudi neke vrste začetek spomladanske knjižne sezone, ki pa jo – priznam – vsako leto pričakujem z vse večjo negotovostjo. Pozitivna gospodarska gibanja v zadnjih petih letih v Sloveniji se slovenskemu knjižnemu založništvu niso kaj dosti poznala in včasih je treba čakati globoko v pomlad, da se kupci slovenskih knjig spet ogrejejo.

Poleg klasičnih razlogov za stagniranje kupovanja knjig, od branja v angleščini do dostopnosti povsem novih knjig v knjižnicah, se mi namreč zdi, da so se v zadnjem času pojavili še nekateri novi izzivi, na katere bo šele treba najti odgovore. Poglejmo si jih.

Alita Siol Plus Samo Rugelj: Kako sprogramirati človeški obraz

Odsotnost globalnih uspešnic

Če pomislimo na globalno zahodno knjižno produkcijo zadnjih dveh desetletij, potem vidimo, da ji je vsakih nekaj let uspelo sproducirati t. i. megauspešnice, ki so angažirale kupce in bralce (vsaj) po vsej zahodni polobli.

Harry Potter je bil fenomen, ki je trajal krepko več kot desetletje, dodaten pospešek mu je dalo še osem filmov in nazadnje še dramatizirani Harry Potter in otrok prekletstva. Nekako vzporedno je vzletela Da Vincijeva šifra Dana Browna in poskrbela, da so bili naslednji romani tega avtorja deležni posebne pozornosti. Potem so se pojavili saga Somrak, kriminalna trilogija Millenium Stiega Larssona in erotična serija Petdeset odtenkov, ki je lansirala nov knjižni podžanr, temu pa je sledil še krajši sunek neknjižnih vsebin, na primer pobarvank (predvsem za odrasle), ki so se kmalu izpele, tako da že nekaj časa čakamo na izid nečesa, o čemer bi se govorilo ter pisalo in kar bi se bralo ter kupovalo, saj so svetovne knjižne megauspešnice tisto, kar (pogosto po dolgem času) aktivira tudi tiste, ki se že dolgo niso podali v knjigarno.

pogovor družbena omrežja pamet prepir komunikacija nosorog Siol Plus Samo Rugelj: Javno debatiranje nekoč in danes

Hoja Siol Plus Samo Rugelj: Kdor ne hodi, naj ne teče

Zmagovalec pobere vse

Naslovnica knjige Z Borgesom Alberta Manguela. Naslovnica knjige Z Borgesom Alberta Manguela. Seveda to ne pomeni, da knjižnih uspešnic sploh ni. Nasprotno. Lani sem že pisal o tem, da slovenski medijski prostor lahko pogoltne in prebavi približno eno (domačo) knjigo mesečno in kar nekaj možnosti je, da se katera od njih pretvori vsaj v solidno uspešnico. Nazadnje sta lani bili to od domačih Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj in Leninov park Tadeja Goloba, od tujih pa 12 pravil za življenje Jordana Petersona. Problem uspešnic v sedanjem času tiči drugje.

V dobi zmanjšane pozornosti in nezmožnosti poglobljene koncentracije na tisto, kar bi določenega posameznika res zanimalo, prihajamo v situacijo, da nekaj knjig, ki jim uspe doseči nadpovprečen medijski odziv in zbuditi pozornost knjižnega občinstva, v nadaljevanju pobere tudi veliko knjižnih nakupov, medtem ko ostali ostajajo brez pozornosti, brez odziva in s polnimi skladišči.

To t. i.  »monokulturizacijo občinstva« smo že pred leti doživeli pri kinematografskih filmih, nekateri so nanjo opozarjali pri najbolj branih knjigah v knjižnicah, sedaj pa se ta trend seli tudi na nakupovanje knjig.

Minimalizem in usihanje bibliomanov

Umetnost pospravljanja Marie Kondo je samo ena od knjig iz zadnjega časa, ki promovira odpovedovanje neuporabnim in neuporabljanim stvarem, med katere marsikdo umešča tudi knjige. V času modernega pohištvenega oblikovanja, ki v dnevnih prostorih – do nedavnega ključnemu zatočišču knjig v bivališčih – promovira čiste linije, se je knjigam že tako ali tako pisalo slabo. Reduciranje materialnih dobrin na splošno seveda še dodatno »napada« knjige, še posebej, ker so tako raznolike in unikatne, da kar kličejo po nekakšni uniformiranosti. Denimo v obliki digitalne datoteke, kjer najmanj kazijo prostor in dajejo videz popolne urejenosti.

Na drugi strani je prisoten tudi dokončen zaton bibliomanov. Ti so se seveda pojavljali v različnih stopnjah ekstremnosti, od tistih, ki so za knjige porabili prav nezmerne količine denarja (knjige so predvsem kopičili brez resnične želje, da bi jih kdaj prebrali), do bolj blagih oblik, denimo tistih, ki so kupovali in načrtno zbirali knjige s posameznega področja, denimo slovenska poezija, umetnost, filozofija itn. Seveda takih ljudi ni bilo veliko, vendar jih je bilo dovolj, da so posamezni žanri knjig v preteklosti dosegli vsaj kakšen odziv. Ta situacija se je v zadnjem desetletju močno spremenila. Na splošno je tistih, ki knjige kupujejo impulzivno, skoraj avtomatično – razen nizkocenovnih izdaj v trgovinah z mešanim blagom – vse manj, saj je ob knjigi, razen ko gre za zabavno branje, vse bolj prisoten razmislek, ali jo res potrebujem in ali bom imel čas, da jo sploh preberem.

predor Karavanke Siol Plus Samo Rugelj: Druga cev Karavank, drugi tir in drugi NUK

Namenjanje prostega časa za druge reči

Izletništvo, rekreacija, popotovanja, skrb zase in za zdravje, preživljanje časa na prostem ipd., so gesla, ki so v zadnjem desetletju zelo pridobila pomembnost. Aktivno preživljanje prostega časa, tudi na podlagi javnih pobud in promocijskih kampanj, vse bolj zaposluje posameznike in vpliva na njihovo razporejanje prostega časa in izdatkov. Tem trendom se s spremembo svojega obnašanja vse bolj prilagaja tudi družinsko življenje dela prebivalstva, predvsem tistega, ki si to lahko privošči, kar pa je v principu tudi tista skupina ljudi, ki bi si s svojimi prihodki lahko privoščili tudi kupovanje knjig in njihovo branje.

Pri sicer koristnih izletih v naravo govorimo o krajših odsotnostih z doma. V zadnjem obdobju, predvsem po koncu krize od leta 2012, smo priča tudi novem vzponu turizma in potovanj, ki se je začel razraščati pri dobro stoječem delu družbe. Nizkocenovni letalski ponudniki omogočajo poceni polete tudi za samo nekaj deset evrov več ur stran od domače lokacije, vse bolj izpiljene spletne platforme za prenočišča, od hotelskih do zasebnih namestitev, pa so pomembno olajšale iskanje prenočišč in ga tudi pocenile. Vse to pomembno vpliva tudi na strukturo in vsebino porabljanja prostega časa, ki ga imamo vedno manj in je v principu isti čas, ki je bil včasih namenjen (tudi) za branje knjig.

s Siol Plus Samo Rugelj: Ne gre samo za to, da preživiš. Gre za to, kako živiš.

Podnebne spremembe

Že skoraj ves februar so bolj ali manj spomladansko vreme in visoke temperature. Ko sem pred dnevi govoril s kolegico, ki za eno od slovenskih knjižnih založb organizira dogodke s predstavitvami avtorjev, mi je potožila, da ima že sedaj kar precejšnje težave, če želi »svoje« avtorje spraviti v kake knjižnice in podobno. Zakaj? Zato, ker je izjemno težko koga od obiskovalcev spraviti na dogodek od konca marca naprej. Takrat se premakne čas, temperature pa so že skoraj poletne, zato ljudje popoldneve raje preživljajo zunaj.

Vsi, ki se ukvarjajo s prostočasnimi aktivnostmi, ki se dogajajo v kakih prostorih, vedo, da je obisk in finančni prihodek, ki izvira iz njega, zelo odvisen od vremena. Spremljanje vremenske napovedi je tako eden od ključnih parametrov tudi za napovedovanje prihodkov, seveda ob predpostavki, da v obtoku ni kakšnega izjemno zaželenega proizvoda, ki lahko premaga tudi take ovire.

Spreminjanje podnebja v Sloveniji ima neposreden vpliv tudi na obiskovanje knjigarn. Obdobje dežja in snega, kratkih dni, zgodnjih večerov in nizkih temperatur, ki predstavlja ugodno okolje za prostočasne aktivnosti, kot je nakupovanje v knjigarnah (in posledično branje knjig), se vse bolj krajša in se omejuje na zadnja dva meseca v letu, ki sta tradicionalno prodajno najmočnejša knjižna meseca. Januarja nastopi popraznična umirjenost, ko je treba poravnati še kakšne prednovoletne dolgove v darovih, zato se med nakupi kdaj znajdejo tudi knjige. Februar je tradicionalno najslabši knjižni mesec, ko pa bi z marcem moralo priti do počasne otoplitve tudi v obiskovanju knjigarn, se temperature že toliko dvignejo, da se mnogi raje odpravijo na izlete v naravo.

A vendar …

To je samo nekaj trendov, ki zaznamujejo sedanjost in nakupovanje knjig. Lahko bi našteli še kakšne druge. A vendar … Fabula je v mestu. Nabor gostujočih avtorjev in avtoric je dobro premišljen. Dogodki so že bolj ali manj razprodani. Njihove knjige so dobre, cene pa prijazne. Uspešnice niso vedno tiste knjige, ki bi ustrezale ravno vam. Niste ravno biblioman, če si sem ter tja kupite kakšno knjigo, knjige pa so najlepše videti ravno v minimalističnem stanovanju.

Drug teden je napovedano precej oblačno in deževno vreme, ko se je najbolje zadrževati doma. Brati novo tiskano knjigo je lahko tako navdihujoče, še posebej, če ste prej v živo poslušali tudi njenega avtorja …

Odločitev je seveda vaša.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 80
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin