Ime česa je Donald Trump?

... podpira Planned Parenthood (med konservativci osovraženo agencijo, ki s pomočjo zveznega denarja izvaja splave po vseh ZDA) in je dolga leta financiral volilne kampanje zakoncev Clinton, ki sta bila tudi svata na njegovi poroki, bi se marsikateri liberalec navdušil, češ, republikanci so končno prišli k pameti.

Ta kandidat je seveda Donald Trump. Kar je dokaz več, da velja paziti, kaj si želiš.

Nepravoverni Donald Trump

Eden najbolj presenetljivih vidikov Trumpovega uspeha je prav nepravovernost njegovih stališč. Kot da bi si s pomočjo nesramnosti in prostaštva priboril pravico, da izjavi stvari, ki bi vsakega drugega republikanca pokopale.

Njegov glavni nasprotnik, senator Ted Cruz, hoče zdaj Trumpovo brezbrižnost do ideološke pravovernosti izkoristiti za negativno kampanjo, v kateri dokazuje, da je Trump pravzaprav prikriti liberalec, ki od znotraj ruši republikansko stranko. Za zdaj nič ne kaže, da bi bil ta poskus delegitimacije uspešen, toda v njem je vendarle zrno resnice.
 

Donald Trump je glasnik tistega dela Amerike, ki čuti negativne posledice globalizacije in se prepozna v trditvi, da "smo nekoč zmagovali, danes pa ne zmagujemo več".

Donald Trump kot del ameriškega jet seta

Trump seveda po nobeni smiselni definiciji ni liberalec, a prav tako ni človek konservativnega pedigreja. Je proizvod natanko tistega prostaškega, materialističnega jet seta, ki je priljubljena tarča satiričnih kritik konservativnega časopisja. Bolj kot udeleženec konservativnega talk showa s srednjega zahoda spominja na nekoliko ekscentričen lik iz serije Seks v mestu (Sex and the City). Donald Trump ni kavboj iz Teksasa ali populist z globokega juga, temveč enfant terrible elitnih zabav z vzhodne obale.

Njegov uspeh deloma izvira iz spretnosti, s katero je izkoristil medijsko lakoto po senzacijah in temno plat družabnih omrežij, ki so se iz sredstev izmenjave mnenj že pred nekaj časa razvila v pripomoček za vzpostavljanje prostovoljnih zaprtih območij enoumja.

Odmev, ki si ga je s pomočjo obeh kanalov priboril s svojim nespoštljivim slogom, pa bi hitro izzvenel v nič, če ne bi s svojim nastopom zarezal globoko v protislovja republikanske stranke in se profiliral kot predstavnik njenih zapostavljenih članov proti osovraženemu establišmentu.

Skrivnost uspeha Donalda Trumpa

Ključ Trumpovega uspeha se skriva v tem, da se mu je uspelo predstaviti kot nasprotnik razreda bogatih donatorjev, ki si z velikanskimi vsotami denarja, ki ga namenjajo volilnim kampanjam, priborijo zakulisni vpliv pri odločanju o strankinih politikah.

Še več: Trump nastopa kot razkrinkovalec tega razreda, kot nekdo, ki pozna trike, s katerimi si lobisti in drugi predstavniki posebnih interesov kupujejo usluge v Washingtonu, sam pa je proti njim odporen, saj se financira iz lastnega žepa. Zato mu ni treba igrati vloge všečnega politika in lahko brez dlake na jeziku pove "neprijetne resnice".

Donald Trump je tribun atomiziranih, kulturno odtujenih množic, ki se ne prepoznajo v sodobni Ameriki in se čutijo poražence globalnega sveta, ki ga ne razumejo.

Donald Trump o priseljencih

Ena takih resnic zadeva najšibkejšo točko v nelagodnem odnosu med republikansko elito in njeno volilno bazo. Gre za vprašanje priseljevanja.

Večini velikih donatorjev, ki so financirali republikanske kampanje, je bilo v življenjskem interesu, da se tok cenene delovne sile, predvsem iz Latinske Amerike, ne prekine. Po drugi strani pa so negativne posledice množičnega priseljevanja, podobno kot v Evropi, trpeli nižji sloji. Nekvalificirani delavci, ki so se s poostreno konkurenco znašli na trgu delovne sile, prebivalci revnejših sosesk, ki so sredi špansko govorečega okolja izgubili simbolno orientacijo in se začeli čutiti kot tujci v lastni deželi, pogosto iz preprostega dejstva, da niso več imeli nekdanje družbene mreže, ki jim je dajala občutek varnosti.

Seveda je bilo množično priseljevanje zadnjih desetletij ključen vidik ameriškega uspeha v obdobju po hladni vojni. Za razliko od Evrope se je demografski vzpon ZDA nadaljeval in ameriška mesta je napolnila talentirana in motivirana delovna sila od vsepovsod.

Toda v vsaki zgodbi obstajajo zmagovalci in poraženci. Trump je glasnik tistega dela Amerike, ki čuti negativne posledice globalizacije in se prepozna v trditvi, da "smo nekoč zmagovali, danes pa ne zmagujemo več".

Ključ Trumpovega uspeha se skriva v tem, da se mu je uspelo predstaviti kot nasprotnik razreda bogatih donatorjev, ki si z velikanskimi vsotami denarja, ki ga namenjajo volilnim kampanjam, priborijo zakulisni vpliv pri odločanju o strankinih politikah. Foto: Reuters

Donald Trump kot glas izključenih Američanov

Bolj kot iz strogo ekonomskega in političnega vidika bi morali to priljubljeno Trumpovo frazo razumeti skozi kulturno perspektivo. Navsezadnje je kljub krizi ameriški srednji razred, celo na najbolj siromašnih območjih, še vedno na boljšem kot marsikje v Evropi. In ankete kažejo, da Trumpovi volivci večinoma še vedno lahko računajo na zavidljivo ekonomsko varnost.

Toda istočasno so žrtve neke druge, kulturne in simbolne izključenosti. Predstavljajo edini del ameriškega prebivalstva, ki ga je še politično korektno obmetavati z nelaskavimi oznakami, kot so "redneck", "white trash", "white stupid men". Takšne žaljivke veljajo za nedolžne, ker naj bi bilo belo prebivalstvo še vedno privilegirano v odnosu do preostalih, manjšinskih skupnosti. Čeprav to na splošno najverjetneje drži, pa gotovo ne velja prav za sloje, na katere zbadljivke letijo. Beli delavski razred in nižji srednji sloj je danes med socialno najbolj zapostavljenimi v ZDA; ne po višini plač ali stopnji brezposelnosti, temveč po izključenosti iz sfer, ki delajo življenje smiselno in varno. Njihove družinske vezi so med najšibkejšimi, stopnje ločitev med najvišjimi, življenjski slog med najbolj nezdravimi, kulturne prakse med najbolj osiromašenimi.

Kje Donald Trump zmaguje in kje izgublja

Študije so pokazale, da se Trump najbolje odreže na območjih z nizkim socialnim kapitalom. Kjerkoli obstajajo živahne skupnosti z visoko udeleženostjo njenih članov v družbenih aktivnostih, dobrodelnih ustanovah in verskih obredih, tam Trumpova demagogija nima uspeha. In obratno: kjerkoli so republikanci stranka stagnirajočih predmestij, zapostavljenih žepov industrijskega delavstva, zgolj nominalno pobožnih predelov, kjer je dejanska udeleženost v družbenih, kulturnih in dobrodelnih dejavnostih verskih skupnosti nizka – povsod tam zmaguje.

Trump je tribun atomiziranih, kulturno odtujenih množic, ki se ne prepoznajo v sodobni Ameriki in se čutijo poražence globalnega sveta, ki ga ne razumejo.

Kljub retoriki, kjer ne manjka ksenofobije, napihnjenega nacionalizma in prenapete vere v ameriško posebnost, je njihov bes vendarle prvenstveno usmerjen v elite, ki jih imajo za krivce lastne bede.

Pa so res?

Do neke mere vsekakor. Konservativne elite so se dolga desetletja preveč ubadale s simbolnimi vprašanji, od istospolnih porok do splava, ki, ne glede na to, kaj si mislimo o njih, niso bistvenega pomena za kakovost življenja v tistih predelih poindustrijske Amerike, ki izgubljajo boj z globalizacijo. Jezo svojih volivcev so izkoriščale kot "kanonfuter" za politične boje, zelo malo pa so storile za izboljšanje njihovega položaja.

Liberalne elite pa so se po drugi strani verjele, da je vse težave mogoče rešiti s pomočjo zvezne birokracije in politične korektnosti. Dokler ni njen jarem postal tako nadležen, da se lahko zadnji pobalin razglasi za borca proti diktaturi politično korektnega in z nekaj neslanimi izjavami obvelja za junaka.

Donald Trump je virus, ki je napadel imunski sistem ameriške politike

Politično gledano sta oba pola ameriške politike Trumpova nezakonska starša.

Toda v končni fazi Trump le izkorišča napake liberalnega in konservativnega establišmenta. Je virus, ki je napadel imunski sistem ameriške politike. Njegov končni uspeh bo odvisen od tega, ali se bosta oba pola zmožna, vsak po svoje, pravočasno odzvati in poiskati primerne odgovore na legitimne pritožbe, iz katerih črpa svoj uspeh.

Navsezadnje je prednost demokracij njihova uspešnost pri zaznavanju ljudskega nezadovoljstva. Demokracija je odprt sistem, kjer lahko vsaka nekoliko številčnejša skupina izrazi svoje pritožbe tako, da neposredno izzove obstoječe ravnotežje moči. In če je zelo nezadovoljna, lahko s tako preprostim dejanjem, kot je oddaja volilnega lističa, politični sistem postavi na rob globoke krize.

Zato, in ne zaradi kakšnega posebnega človekoljubja ali radodarnosti političnih elit, je sistemu v interesu, da je večina ljudi zadovoljna s svojimi življenji in stanjem v državi. Strah pred besom množic je ključen za delovanje demokracij. Zato je dobro, da se kdaj učloveči v takšnem brezkompromisnem, brutalnem, a v končni fazi nenevarnem izzivalcu, kakršen je slovenski zet Donald Trump.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.