SiolNET. Siol Plus Kolumne
6,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hvala za Luko

6,48

termometer

Blaž Vodopivec
Foto: Matej Leskovšek

S stanjem v Luki Koper je norost slovenskega državnega kapitalizma prešla v terminalni stadij. Spodobi se, da izrečemo nekaj zahval.

Na prvem mestu moramo omeniti Mramorja in Dragonjo in njuno Strategijo upravljanja državnih naložb. V skladu s to utopično-birokratsko mojstrovino se bodo državna podjetja kar sama od sebe uspešno upravljala – nepolitično, strokovno. Če se ne bodo sama, jih bodo – nepolitično, strokovno – upravljali žerjavisti, IPS-ji, druge neidentificirane klike z južnim naglasom, civilne iniciative, sindikati, borci in društvo ljubiteljev malih pernatih živali. Male spomeničke, ki jih bodo podelili za njuno neomajno vero v centralno planiranje, že pripravljajo.

Potem je na vrsti Cerar. Kot Miro prvi Dobri služi kot idealen paravan, za katerim se naš pajdaški kapitalizem, prezadolžen, omotičen in skoraj bankrotiran v globalni krizi, spet postavlja na noge in dobiva nov zagon. Zgodovina mu bo hvaležna.

Posebno omembo si zasluži tudi Kučan. Z ustanovitvijo Društva za legalizacijo tranzicijskega gospodarskega kriminala Forum 21 je postavil trdne temelje te norišnice. Od takrat velja, da je treba skupno premoženje čim prej zapleniti, s katerimkoli abotnim izgovorom, ki je trenutno pri roki.

Čestitke gredo tudi SDS. Imenovanje kriminalcev na čelo primorskih podjetij v njihovem mandatu je pomagalo razsulo na Obali pomakniti še korak bližje k vrelišču.

Naslednji je na vrsti Borut Jamnik. Vedno znova nas prepričuje, da med državnim in zasebnim  lastništvom podjetij ni nobene razlike, le pravila igre je treba čim podrobneje predpisati. Nedvomno bodo finese, ki so bile izpiljene v sedemindvajseti iteraciji njegovega kodeksa upravljanja javnih družb, zelo konstruktivno pripomogle pri razreševanju trenutne težavice v Luki.

Jamnikovo ime nas spomni, da se moramo zahvaliti tudi Združenju nadzornikov in Združenju Manager. Za vse, kar so naredili za legitimacijo centralnoplanskih iluzij in facilitacijo pajdaškega mreženja v našem državnem kapitalizmu.

Zahvala gre tudi vsem slovenskim resnim ekonomistom, mencigerjancem, neomencigerjancem in podobnim švejkovskim teoretikom, saj brez žiga potrditve z EIPF ali Kardeljeve ploščadi politika ne bi mogla kar tako prepričati raje, da so tuje naložbe škodljive, da imajo samo državne naložbe neskončne multiplikatorje in pozitivne zunanje učinke, da je javni sektor gonilo razvoja in da je državno zadolževanje najboljša stvar po narezanem kruhu.

Seveda ne smemo pozabiti na upravo in nadzorni svet SDH. Po dvajsetih letih izkušenj s to državo verjeti, da je v Sloveniji državna podjetja mogoče upravljati učinkovito, konkurenčno, pošteno in brez vmešavanja politike in parapolitičnih klik, to je res znak posebne osebnostne trdnosti, optimizma in idealizma. Natolcevanja o naivnosti in zabitosti odločno zavračamo.

Čestitati moramo tudi ministru Gašperšiču, ki bi kljub epski šlamastiki v Luki želel čim prej nadaljevati projekt drugi tir. Želi torej v projekt za podjetje, ki ga država kot lastnik niti približno ne obvladuje, čim prej, vsekakor pa še v tem mandatu, vreči milijardo in pol davkoplačevalskega denarja. Še enkrat dokazuje mencigerjansko tezo, da je država res lahko dober gospodar. Če le hoče. Trapasti zasebni lastnik bi seveda najprej trajno uredil razmere v svojem podjetju, preden bi šel v tako investicijo. Oziroma ne bi šel, ker je popolnoma nerentabilna, vnaprej obsojena na to, da bo nasedla. Ampak kaj on ve. Konec koncev, kaj pa je milijarda in pol proti temu, da bi Gašperšiču in njegovemu predsedniku vlade vsaj za nekaj trenutkov uspelo, da bi bila videti vsaj približno kompetentna?

Čisto na koncu pa se moramo spomniti še slovenskih medijev. Vsakič, ko se kakšna skupinica vaških posebnežev spravi mahati z rdečimi zastavami in drugimi komunističnimi simboli, ji predano posvetijo udarne minute poročil ali prve strani časnikov. Pri tem jim ne pride na misel, da bi veljalo vsaj občasno spomniti, da so v imenu teh simbolov različne države do zdaj zločinsko pomorile desetine milijonov svojih prebivalcev, večinoma poštenih in dobronamernih. Da le ne bi vaškim posebnežem vzeli veselja.

Če sem koga izpustil, se opravičujem. Trdno verjamemo, da nas bodo vsi ti prvoborci državnega kapitalizma s Cerarjem na čelu v najkrajšem času pripeljali v svetlo prihodnost.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Blaž Vodopivec je finančni analitik in psiholog. Pred časom je napovedal ustanovitev nove, liberalne politične stranke.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 113
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin