Ponedeljek, 10. 10. 2016, 20.00
6 let, 6 mesecev
Hillary ima 85 odstotkov možnosti za zmago, a šlo bo za las
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,08
10
Včerajšnje drugo televizijsko soočenje med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom je bilo izčrpavajoče in bolj podobno gledanju grozljivke kot pa nečesa, kar naj bi spominjalo na politično debato.
Bilo je očitno, da se Trump nanjo sploh ni pripravil. Uporabljal je zgolj taktiko, s katero je skušal ustrahovati in prestrašiti Hillary, v upanju, da bo naredila kakšno napako. Hillary je ni.
Nedeljsko soočenje
Donald Trump je bil videti tako kot prejšnjič, kot nekdo, ki ni pripravljen in je, odkrito rečeno, srhljiv. Utrdil je vsa negativna prepričanja, ki jih že imamo o njem.
Hiter pregled njegovih izjav pokaže, da:
a) je bodisi večino časa namerno lagal,
b) bodisi v resnici ne razume sveta, kaj se dogaja v svetu in kaj njega ločuje od predsedniških kandidatov najboljšega kova.
Grozil je celo, da bo Clintovo spravil v zapor, če bo izvoljen. Bodimo jasni, to ni mogoče, to se ne bo zgodilo, ZDA niso stalinistična Rusija (čeprav novi dokazi, ki kažejo, da je Trump prejel milijone dolarjev iz Rusije, namigujejo, da je Trump Putinova marioneta in morda ljubitelj stalinistične Rusije – zagotovo je ljubitelj Mussolinijeve fašistične Italije, saj je v tvitih citiral dučejeve besede).
Trump ne more narediti ničesar, s čimer bi lahko popravil škodo, ki so mu jo prizadejali očitni dokazi o njegovem neprimernem spolnem vedenju.
Vsaj tri ženske in ena deklica so izjavile, da jih je Trump posilil. Ali Trump ni le seksističen, grozen moški, ki je lastno hčerko opisal kot "dober kos riti" in spodbujal moške, naj ženske zgrabijo za "njihove češplje", temveč je tudi posiljevalec?
Še republikanci ne marajo posiljevalcev. Močni republikanci so pobegnili iz Trumpove kampanje in ga celo pozvali, naj odstopi od kandidature. Še Stephen King si ne bi mogel vsega tega izmisliti. Trump je zlikovec iz grozljivke, vendar je zdaj zares videti, da je izgubil.
Morda vas zanima tudi:
Hillary je seveda zmagala, toda ali bo to karkoli spremenilo?
Igra številk
V petek je spletna stran Five-Thirty-Eight – vodi jo statistični guru Nate Silver in velja za najbolj točno v poslovnem svetu – objavila podatek, da ima Hillary Clinton 78,8 odstotka možnosti za zmago, Trump pa zgolj 21,2 odstotka možnosti.
Če bi bile volitve danes, bi se možnosti Clintonove za zmago zvišale na 85,5 odstotka. To se sliši kar dobro, toda časopis The New York Times je poročal o nacionalnem glasovalnem povprečju, po katerem bi Hillary dosegla 45 odstotkov glasov, Trump pa 41 odstotkov (14 odstotkov bi volilo za kandidata tretje stranke).
Med ocenjevanjem možnosti nekoga za zmago in ocenjevanjem števila glasov, ki jih bo prejel, je velika razlika. V teoriji za zmago potrebuješ le en glas več kot tvoj nasprotnik. Hillaryjine možnosti so všečne, vendar bo šlo za las.
Tudi Američani volijo proti nekomu, ne za nekoga
Kaj lahko poveča razliko? Ta teden je pomemben, ker je zadnji teden, v katerem se lahko registrirajo volivci po pošti. Morda se to sliši kot nič posebnega, vendar zunaj Amerike živi okoli osem milijonov Američanov. Vsi lahko volimo, vendar je bil v preteklosti to precej zapleten postopek, zato se je le redkokdo odločil, da bo volil po pošti. To leto je drugače iz več razlogov.
Obamova administracija je za vse zelo poenostavila volitve, še posebej pa za tiste, ki živimo v tujini. Pošiljali so nam celo redne opomnike o volitvah (ne spomnim se, da bi to počeli že kdaj prej). Letos obstajajo tudi precej bolj nujni razlogi, da gre človek volit.
Mnogi gredo volit iz strahu, do kakšne apokalipse bi prišlo, če bi zmagal Trump. Tista vrsta Američanov, ki živi v tujini, bo volila za Clintonovo, ker je odprtega duha, svetovljanska, inteligentna in ceni kulture onkraj ameriških meja.
Zato lahko to veliko število volivcev, ki živi v tujini, zares zaniha skupno število glasov (t. i. popular vote) v korist Clintonove, še posebej zato, ker še nikoli ni bilo lažje voliti iz tujine.
Preberite še:
Teorija o kretenu: kako si lahko Donald Trump privošči biti Donald Trump
Teorija o kretenu: kako si lahko Trump privošči biti Trump, drugi del
Toda zakaj je možnost Clintonov za zmago na volitvah tako zelo visoka, če pa je odstotek tistih Američanov, ki trenutno načrtujejo, da bodo volili zanjo, zgolj štiri odstotke višji kot v nasprotnem taboru? Da bi vam lahko odgovoril na to, vam moram pojasniti kompleksnost ameriškega volilnega procesa, ki se imenuje elektorski zbor.
Elektorski zbor šteje 538 "elektorjev", ki prihajajo iz vseh petdesetih zveznih držav Združenih držav Amerike. Število temelji na stotih senatorjih, ki služijo v ameriškem senatu, 435 predstavnikih predstavniškega doma (v kongresu ZDA) in treh elektorjih v Kolumbijskem okrožju (Washington). Teh 538 elektorjev imenujejo njihove zvezne države. Predsedniški kandidati tekmujejo po državah.
Zato verjetno že poznate izraza "rdeče države" (tiste, ki najpogosteje volijo republikance) in "modre države" (tiste, ki najpogosteje volijo demokrate).
Kadar državljani volijo v svoji državi, dejansko povedo svojim državnim elektorjem, koga naj zanje volijo. Tisto glasovanje, ki šteje na koncu, izvedejo elektorji.
Število elektorjev na državo je določeno glede na število njenih prebivalcev – države prejmejo en elektorski glas za vsakega senatorja in predstavnika predstavniškega doma, ki ga imajo (najmanj poseljene države imajo najmanj tri glasove). Kdorkoli prejme večino elektorskih glasov, ki prihajajo iz različnih držav – vsaj 270 –, zmaga na volitvah.
Morda vam to zveni precej jasno, vendar obstaja en hakeljc. Lahko zmagaš v skupnem številu glasov, kar pomeni, da je zate volilo več državljanov kot za nasprotnika, izgubiš pa elektorske glasove in s tem predsedniško tekmo.
Do tega pride zato, ker imajo različne zvezne države različno število elektorjev, zato je pomembnejše, da kandidat zmaga v državah z največjim številom elektorjev (npr. Kalifornija ima 55 elektorjev, Idaho pa zgolj štiri).
Leta 2000 je Al Gore, predsedniški kandidat demokratov, za las zmagal v skupnem številu glasov: 51 odstotkov Američanov je volilo zanj in le 49 odstotkov Američanov je volilo Georgea W. Busha. Ker pa so zvezne države dale prednost Bushu, je pridobil največ elektorskih glasov (271 proti 266) in tako zmagal na volitvah.
Tekmovanje v nepriljubljenosti
Zato priljubljenost Clintonove med državljani ni dosti višja od Trumpove, vendar so njene možnosti za zmago skoraj štirikrat višje. Glede na zadnje ankete o številu elektorskih glasov bi Clintonova dobila 309 glasov, Trump pa 228. To bi bila prepričljiva zmaga, ker Hillary zmaguje v državah z največjim številom elektorjev.
Samo 46 odstotkov Američanov ima potni list
To nas vrača na začetek, k Američanom, ki živijo v tujini in bi tokrat lahko šli volit. Američan, ki živi v tujini, najverjetneje prihaja iz ene liberalnejših in gosto poseljenih držav (npr. New Yorka z 29, Pensilvanije z 20, Kalifornije s 55, Floride z 29 ali Illinoisa z 20 elektorji). Dejansko je Teksas (z 38 elektorji) edina država z velikim številom prebivalstva, ki skoraj vedno voli republikance.
Tako imenovane "rdeče države" so ruralne, redko poseljene, njihovi državljani pa redkeje živijo v tujini, mnogi niti potega lista nimajo. Mimogrede, samo 46 odstotkov Američanov ima potni list – drugi sploh ne razmišljajo, da bi kdaj šli iz svoje države, ker mislijo, da je Amerika prekleto najboljša država na svetu.
Tistih osem milijonov Američanov, ki živijo v tujini, torej prihaja iz močnih "modrih" držav. Ker se obeta tesno skupno število glasov, njihov glas lahko zares spremeni stvari.
10