Furije nad slovenske orle

Avtorica: Snežana Šušteršič, davčna svetovalka Vrhunski šport je biznis. Naj se ga tako tudi obravnava. Davčna uprava (DURS) se je avgusta 2014 preoblikovala v finančno upravo (FURS), kjer so se združili davkarji in cariniki. Preimenovanje pa je bilo več kot le simbolično: dobili smo Furije. Na kratko: Furije so v rimski mitologiji boginje maščevanja, ki varujejo naravno ureditev sveta. Beseda je tudi oznaka za osebo, ki dela z naglico oziroma razburjenostjo. In za slovenske Furije je značilno, da se jim zasvetijo oči, če je mogoče kje pobrati kak evro davka več (pa četudi to pobiranje ni vedno v skladu z zakonom). V svoji vnemi pa naravnost pobesnijo, ko zagledajo kakšne pet ali šestmestne številke v dnevnih medijih (kot na primer tule in tule). Red mora biti: so plačani vsi božji davki in prispevki? Športnik se tako nič hudega sluteč znajde v njihovih krempljih. So dostopni tudi uradni podatki? Ampak v bistvu Furij to niti ne zanima. Iz prakse vemo, da vztrajajo pri teh "javno objavljenih" podatkih. Kar nekaj prahu je dvignilo dejstvo, da so Furije po končani novoletni turneji in torej tik pred prvenstvom v poletih poslale našima vrlima orloma Petru Prevcu in Juriju Tepešu dopis o davčnem dolgu, kot pišejo eni mediji, obrazce za napoved prejetih nagrad, kot zatrjujejo drugi oziroma odločbe o plačilu davka, kot pravijo tretji. Žal je iz mnogih novinarskih prispevkov in ogorčenih komentarjev razvidno, da ne razumejo osnov sistema dohodnine, pa čeprav jo plačujejo, kaj šele, da bi razumeli sistem obdavčitve dohodkov športnikov. Kar pa seveda še ne pomeni, da imajo Furije prav – samo lažje dosežejo svoje, če davkoplačevalci sistema ne poznamo ali ne razumemo.

Kje so naši orli? Peter Prevc je zaposlen v slovenski policiji. Poleg tega ima od oktobra 2013 svoj (popoldanski) s. p.

Robert Kranjec je prav tako zaposlen v slovenski policiji. Tudi on ima svoj s. p. od julija 2010.

Jurij Tepeš je po navedbah FIS študent, a je tudi na seznamu zaposlenih v policiji. Svoj s. p. je odprl januarja 2014.

Anže Lanišek je po navedbah FIS študent. Iz Poslovnega registra AJPES ni razvidno, da bi imel registriran tudi s. p.

Kako so torej glede na te svoje statuse obdavčeni?

Orli kot javni uslužbenci Prevc, Kranjec in Tepeš so – kot je pri nas običajno za vrhunske športnike, ki nastopajo v individualnih športih – torej zaposleni v javni upravi, vsi trije v okviru ministrstva za notranje zadeve (celoten seznam je tule). Športniki so lahko zaposleni tudi v okviru ministrstva za obrambo in ministrstva za finance na carini (torej pri Furijah!), kjer pa javno objavljenega seznama zaposlenih športnikov nismo našli.

Tem športnikom torej davkoplačevalci plačujemo plačo, da lahko pridno trenirajo in nastopajo. Seveda smo zato še toliko bolj veseli in ponosni na njihove dosežke, saj je očitno naš denar dobro porabljen.

Potem pa pridejo nagrade oziroma zaslužki. Mar ne bi bilo prav, da bi se te nagrade, ki so jih uspeli prislužiti v okviru zaposlitve, to je dela, za katerega dobivajo plačo, tudi vrnejo v organizacijo, v kateri so zaposleni in jim to plačo izplačuje? Zakaj ne bi uporabili enake logike, kot velja v gospodarstvu? Delodajalec bi se lahko brez težav odločil, da jih za izjemne uspehe dodatno nagradi, ne pa, da se razume samo po sebi, da jim nagrade avtomatično v celoti pripadajo.

Orli kot samostojni podjetniki Šport je biznis. Tako se obravnava tudi v davčnem svetu. Športniki s svojo dejavnostjo dosegajo dohodke. Eno od različnih vrst svojih dohodkov dosegajo na tekmovanjih. V športnem svetu se jim reče nagrade, njihova višina pa je praviloma odvisna od uvrstitve. Seveda imajo ob teh tudi druge dohodke – na primer plačila od zasebnih sponzorjev, od snemanja reklam in podobno.

Trije naši orli imajo odprte svoj s. p. Prek njih vodijo svoje dohodke, ki niso plače iz naših sredstev. Kot podjetniki lahko v svojih obračunih uveljavljajo tudi stroške, ki so jih imeli zaradi doseganja dohodkov. Od ugotovljenega dobička potem plačujejo davek. Po enakih pravilih kot vsak, ki se odloči odpreti s. p.

Če so "normiranci", torej uveljavljajo normirane stroške (odhodke), bodo od 20 odstotkov dohodkov, doseženih v 2015, plačali 20 odstotkov davka. Med letom so plačevali akontacije glede na dohodek, dosežen v 2014. Če je bil v tujini od teh dohodkov odtegnjen davek, se bo upošteval pri poračunu razlike med odmerjenim davkom in plačanimi akontacijami. In to je vse.

Če niso "normiranci" in uveljavljajo dejanske stroške, bodo v davčnem obračunu izkazali dejanski dobiček. Od tega dobička plačujejo med letom akontacijo dohodnine, sam dobiček pa se jim všteva v letno osnovo za odmero dohodnine, saj imajo poleg plače še dodatno dejavnost (popoldanski s. p.). Vse skupaj se obdavči po progresivni dohodninski lestvici, enako kot vsem ostalim dohodninoplačevalcem. Ne smemo pa pozabiti, da se jim že v obračunu davka iz dejavnosti kot plačana akontacija dohodnine prizna tudi v tujini plačani davek od teh dohodkov.

Tisti, ki zatrjuje, da so dohodki naših orlov trojno obdavčeni, se torej nalašč spreneveda ali pa dejansko nima pojma, o čem govori.

Prav tako pa tudi ni osnove za zahtevo, ki so jo po poročanju medijev postavile Furije, da bi morali ti trije orli pri nas posebej napovedovati v tujini dobljene nagrade, saj vsi trije opravljajo dejavnost in bi bilo običajno, da jih vključijo med svoje prihodke.

Orli kot "navadni ljudje" Nekoliko drugačna je situacija pri "navadnem človeku", na primer Anžetu Lanišku, ki nima s. p.-ja. On mora, tako kot vsakdo drug, ki ima dohodke iz tujine, svoje dohodke napovedati pri nas.

Furije so se odločile, da se nagrade športnika – "navadnega človeka", ki z organizatorjem nima sklenjene pogodbe – obdavčijo kot drugi dohodek. Kaj to pomeni? Od celotne nagrade se odmeri 25-odstotna akontacija dohodnine, oseba pa mora dejansko plačati le razliko med odmerjenim davkom in davkom, ki je bil odtegnjen v tujini.

Furije so pri tem spregledale določbo, ki pravi, da se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve v neodvisnem razmerju, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo (3. odst. 38. čl. ZDoh-2). To pomeni, da bi se moral dohodek iz opravljenega dela (nagrada za doseženo uvrstitev na tekmovanju) obdavčiti tako, da bi se od bruto dohodka odšteli desetodstotni normirani stroški in dejanski stroški prevoza in nočitve, če so bili potrebni za doseganje dohodka. Šele od tako znižane osnove se potem plača 25-odstotna akontacija dohodnine, pri dejanskem znesku plačila pa se upošteva že v tujini plačani davek.

Ne glede na to pa velja: ob koncu davčnega leta se ti dohodki vštejejo v osnovo za odmero dohodnine in obdavčijo po progresivni davčni lestvici.

Koliko bo od nagrade v Planici plačal Severin Freund? Tudi Slovenija si od nagrad, ki jih pri nas dobijo tuji športniki, odreže svoj košček. Na kratko: ker gre za dohodek iz dejavnosti, se od bruto nagrade odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, preostalih 20 odstotkov pa se obdavči s 17 odstotki, tj. po stopnji davka od dobička pravnih oseb (podrobno o obdavčitvi športnikov).

Dejanska stopnja davka, ki ga zadrži Slovenija pri nagradah, izplačanih tujcem, je torej 3,4 odstotka.

Tujec pa bo ta dohodek prijavil in uveljavljal v Sloveniji plačan davek v svoji državi ter v skladu z njeno zakonodajo.

Orli, Furije in mi navadni ljudje Našim orlom po svoje ne moremo zameriti, da so jih dopisi oziroma odločbe Furij spravile v slabo voljo. Ne zato, ker sistema ne poznajo – njihova dolžnost bi bila, da se o tem pozanimajo –, ampak zato, ker sistema pogosto ne poznajo niti Furije same ali pa si ga razložijo tako, da lahko poberejo čim več denarcev, upravičeno ali ne.

Vendar športniki žal niso nobena izjema. Odločbe, ki jih ne razumejo in ki so ali pa niso utemeljene, vsak dan prihajajo tudi k drugim, povsem običajnim ljudem, ki ne morejo računati na to, da bodo postali novica na naslovnici. Tudi pri njih Furije ravnajo tako, da bi nabrale čim več – ker vedo, da za svoje neutemeljene odločbe, ki včasih mejijo na pravo izživljanje, nikoli ne bodo odgovarjale.

Po svoje je bilo tudi spodbudno videti, da ljudje vsaj športnikom privoščijo visoke zaslužke. Sicer namreč pri nas prevladujeta uravnilovka in zavist do vsakega, ki zasluži nekaj evrov več od drugih, pa čeprav si jih je – tako kot športniki – zaslužil s svojim znanjem in delom. Pogosto tudi brez pomoči sponzorjev in davkoplačevalcev.