F1 iz Vatikana v Slovenijo

Naključje je hotelo, da smo bili ravno tisti torek dopoldne v vatikanskem arhivu. Tudi vroče rimsko sonce ni ustavilo množic turistov, ki so se drenjale v vrsti za vstop v baziliko na grobu prvega papeža, apostola Petra. Čakalna doba za vstop v največjo cerkev na svetu je bila kar dolga – dobro uro. Takšne pozornosti turistov in romarjev v Vatikanu od smrti papeža Janeza Pavla II. v Rimu niso bili več vajeni. Ob sredah je na opoldanski blagoslov Benedikta XVI. prišlo okoli 10.000 ljudi. Zdaj ko je papež postal Frančišek, jih prihaja petkrat več. Roke si manejo tudi trgovci, ki zaradi davkov seveda ne bodo povedali, za koliko je poskočila prodaja razglednic, majic, rut, zastav in kap s podobo papeža. Ker so nekateri mediji prejšnjega papeža imenovali B16, lahko zdajšnjemu krajše rečemo tudi F1. Jasno, da ne samo zaradi okrajšave Franščiška I., ampak tudi zaradi asociacije na formulo ena. F1 namreč ne deluje kot počasni cerkveni mlini, ampak energično, hitro in presenetljivo. Cerkvena formula. V ponedeljek sem se pogovarjal z viri, ki poznajo Vatikan zelo dobro tudi od znotraj, in so mi potrdili, da se nekateri v Rimski kuriji bojijo papeževih naslednjih potez. Predvsem zaradi gejevskega lobija in finančnih zadev. Že nekaj ur pozneje se je pokazalo, da je bil strah še kako upravičen. Do zdaj je papež sicer veliko povedal, a glede na predhodnike ne bi bilo nič čudnega, če bi vse ostalo le pri besedah. Leporečje splošne obsodbe moralnih in kriminalnih prekrškov, konkretnih dejanj pa bolj malo. Prejšnji Petrov naslednik je, recimo, prepovedal vsem istospolno usmerjenim duhovniškim kandidatom vstop v semenišča. Prej je namreč veljalo, da homoseksualnost ni ovira, saj se morajo tudi homoseksualci držati celibata. V praksi pa se kljub jasnemu pravilu ni spremenilo kaj dosti. Predvsem zaradi vse večjega pomanjkanja duhovniških kandidatov. B16 se je po poročanju levosredinskega dnevnika La Repubblica odločil za abdikacijo, ko je dobil v roke poročilo komisije o Vatileaksu. Odločitev je padla še isti dan, 17. decembra lani. V dveh v rdeče vezanih knjigah, ki so ju spisali trije kardinali, je skoraj 300 strani obremenjujočih podatkov. Mestoma šokantnih in grozljivih zaradi podrobnosti o kriminalu in spolnosti. Nekateri kardinali naj ne bi kršili samo sedme zapovedi, ampak tudi šesto! Ne nečistuj in ne ubijaj. Poročilo omenja tudi savne, vile in obiske prostitutov v palačah za vatikanskim obzidjem.

Rdeči knjigi sta v sefu počakali na novega papeža, ki je nato ustanovil komisijo osmih kardinalov za "sanacijo". Čakanje na nove poteze ni bilo dolgo. F1 je šestega junija sprejel šest voditeljev latinskoameriške levičarske katoliške organizacije (CLAR), ki zagovarja teologijo osvoboditve. Je objava povzetka zaupnega pogovora slučajna? Dan zatem se je organizacija že javno opravičila, ker citatov iz zasebnega pogovora s papežem ne bi smela objaviti. A članka vendarle ni umaknila. Malce nenavadno. Tako kot je nenavadno, da si je eden od šestih poslušalcev delal zapiske in jih objavil na internetu.

Vzrok za to nenavadnost lahko iščemo tudi v papeževi samozaščiti. Zaradi krvavih rok nekaterih v kuriji, pa tudi špekulacij o zastrupitvi "smejočega papeža" Janeza Pavla I. po 33 dneh vladanja in atentata na poljskega papeža, obstaja realna nevarnost, da se bo predčasno končalo tudi življenje Frančiška. Po torku je ta nevarnost manjša, saj bi ob poskusu umora vsi najprej s prstom pokazali na gejevski lobij vatikanske kurije. Tudi če bi nanj streljal islamski fundamentalist, saj se je tudi turški atentator Ali Agca zadnjič izkazal za podaljšano roko moskovske partije. Od torka naprej je torej papež bolj varen. Povečala pa se je možnost smrti nekaterih vatikanskih dvorjanov, bodisi zaradi samomorov bodisi zaradi umorov tistih, ki bodo utegnili zapeti.

Kako bodo dejanja F1 vplivala na Ljubljano, ki je od Vatikana oddaljena samo osem ur vožnje z avtomobilom? Pod Alpami o finančnih prekrških nekaterih visokih cerkvenih mož vemo že veliko. O spolnih prekrških malo manj, vse več govoric na to temo pa lahko prej ali slej pride tudi v javnost. Še posebej če prenesemo papeževe besede s sončne strani Apeninov na sončno stran Alp. "Govori se o gejevskem lobiju. To je res. Ta je tu. Bomo videli, kaj lahko storimo."

O slovenskem gejevskem lobiju, ki je, kot se zdi, veliko močnejši od vseh drugih "dobrodelnih" združenj vplivnežev v državi, je že precej znanega. Posebej po aferi Bulmastif. Osnovna značilnost lobija je, da se njegovi člani ne ozirajo na politično, strankarsko ali versko pripadnost. Pomembna je le spolna. Med člani so zato lahko skupaj komunisti in duhovniki. Zadnji so od torka naprej v velikem strahu, saj bo duh F1 prej ali slej premostil tistih 763 kilometrov od hiše sv. Marte v Vatikanu do Ciril-Metodovega trga 4 v Ljubljani.

Pri gejevskih lobijih se naslanjamo samo na govorice, saj je fizično dokazljivih dejstev bolj malo. A poglejmo eno. Govori se, da je ena največjih gejevskih lobističnih skupin na RTVS. Popolnoma mogoče je, da to ni res. Ali pa gre samo za skupinico treh, ne pa 20 novinarjev. Kakorkoli že, v torek zvečer, ko smo med vračanjem iz Rima lovili slovenska radijska poročila, svetovne novice dneva, da je papež potrdil obstoj gejevskega lobija v Vatikanu, sploh ni bilo. V Odmevih na TVS pa je novica trajala le nekaj sekund, v katerih papeževih besed "gejevski lobij" sploh niso uporabili. Kaj pa če za to ni krivo obrtniško neznanje, ampak novinarji, ki so hoteli veliko svetovno novico spremeniti v obrobno?

Naj za vsak primer, zaradi neverjetnih razsežnosti človeške nespameti, poudarimo še nekaj. Nič nimamo proti gejem. Le proti gejevskemu lobiju.