SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Alenka Bratušek ima težavo. Z gradbenimi baroni 2.0. #komentar

10

termometer

gradbeništvo
Foto: STA

Zgodovina se spet ponavlja. Ivana Zidarja ni več na sceni, a njegov duh ostaja.

Pravijo, da je zgodovina najboljša učiteljica. Ne v Sloveniji. V naši državi imamo namreč kronično težavo, da smo se vedno znova prisiljeni učiti na lastnih napakah, ki jih tako radi ponavljamo.

Leta 2001 je izbruhnila afera disketa. Začela se je, ko je državna Družba za avtoceste (Dars) za gradnjo predora Podmilj, enega od štirih na avtocesti Trojane-Blagovica, kot najboljšega ponudnika izbrala SCT. Tedaj največji domači gradbinec, ki ga je vodil Ivan Zidar, je k ponudbi priložila rumeno disketo.

A ob poznejšem javnem odpiranju ponudb je disketa čudežno spremenila svojo barvo. Ni bila več rumena, ampak rožnata. To je bil jasen dokaz, da so v SCT naknadno spreminjali podatke v ponudbi in si s tem zagotovili prednost pri izbiri. SCT je na zahtevo državne revizijske komisije izgubil posel, ki ga je nato dobila Rudarska gradbena družba (RGD) iz Trbovelj.

Ivan Zidar (SCT) in Dušan Črnigoj (Primorje) sta nekoč vladala slovenskemu gradbeništvu. Ivan Zidar (SCT) in Dušan Črnigoj (Primorje) sta nekoč vladala slovenskemu gradbeništvu. Foto: STA Afera disketa je bila prelomni trenutek gradnje državnega avtocestnega omrežja. Simbolizirala je vse sporne prakse v boju za gradbene posle: incestni odnos med državnimi naročniki in domačimi gradbinci, zlorabo notranjih informacij, napihovanje cen, izločanje tuje ali cenejše konkurence ...

Izbruhnila je v času, ko še ni bilo jasno, ali bo pogačo pri tem več milijard evrov vrednem projektu rezal le SCT ali tudi kakšen gradbinec iz Italije. Po njej se je pobuda dokončno nagnila v prid Ivana Zidarja, očeta zemonskega dogovora o razdelitvi poslov v domačem gradbeništvu. Verjetno tudi zato afera nikoli ni dobila epiloga. Kriminalisti namreč nikoli niso ugotovili, kdo je zamenjal disketi.

Tokrat je drugače. Mar res?

Minilo je osemnajst let, v katerih se je spremenilo vse. Disket že zdavnaj ni več, prav tako ne SCT, ki je po kriznem zlomu domačega gradbeništva končal v stečaju. Enako kot skoraj vsi drugi večji gradbinci, ki so propadli zaradi življenja iz rok v usta, nemilosti bank, ki so zahtevale takojšnjo poplačilo posojil, končanja avtocestnega programa in zaprtja državne investicijske pipice.

Ivan Zidar, dolgoletni absolutni vladar domačega gradbeništva, je izginil iz javnosti. Že ob koncu krize so ga nasledili novi igralci na gradbenem trgu. Stari gradbinci, ki so bili že pred krizo modrejši, manj megalomanski od drugih (Stanko Polanič, Dari Južna), lastniki inženirskih podjetij, ki so začeli igrati na veliko (Janez Škrabec, Blaž Miklavčič), ali poslovneži, ki so v gradbeništvu videli priložnost za zaslužke (Stojan Petrič in menedžerji Kolektorja).

Poslov, tudi državnih, je manj kot pred krizo, a vse skupaj je zgrajeno na bolj zdravih temeljih, so nam razlagali. Poslušali smo, da je danes vse drugače. Da je Ivan Zidar preteklost in da se prakse iz obdobja pred letom 2009, ki jih simbolizira afera disketa, ne morejo ponoviti.

"Nacionalni interes", torej imeti močne domače gradbince, ki bodo spodbujali druge veje gospodarstva, se očitno spet sprevrača v visoke cene in zaslužke izbrancev. "Nacionalni interes", torej imeti močne domače gradbince, ki bodo spodbujali druge veje gospodarstva, se očitno spet sprevrača v visoke cene in zaslužke izbrancev. Foto: STA

Ko zazvoni alarm

Ne bi se mogli bolj motiti. Ivan Zidar je danes v pokoju, a njegov duh je ostal. To dokazuje dogajanje okrog razpisa za gradnjo enega od mostov na trasi drugega tira Divača-Koper.

Kot smo že poročali, gre za posel, pri katerem je daleč najcenejšo ponudbo presenetljivo oddal konzorcij, ki ga vodi podjetje Markomark Nival. Podjetje 2TDK, ki ga je država ustanovila posebej za gradnjo drugega tira, ga je najprej izbralo za gradnjo mostu, nato pa svojo odločitev kar samo razveljavilo, saj se je naknadno odločilo preveriti eno od njegovih referenc.

To so v 2TDK storili na zahtevo konzorcija treh velikih domačih gradbincev: Petričevega Kolektorja, Polaničeva SGP Pomgrada in Škrabčevega Rika. Ti so oddali skupno, precej dražjo ponudbo, ki za štiri milijone evrov presega dovoljeno mejo iz investicijskega načrta.

Čeprav nas v 2TDK ves čas prepričujejo, da si želijo le razjasniti nekatere okoliščine in dejstva, smo na Siol.net v sredo razkrili, da so za preverjanje reference, ki bo odločala o zmagovalcu razpisa, najeli Vesno Cukrov, nekdanjo predsednico državne revizijske komisije. To pa je že samo po sebi razlog za alarm. Vesna Cukrov je namreč dolgoletna pravna zastopnica SGP Pomgrada in Rika, dveh konkurentov, ki si želita na vsak način zrušiti razpis.

Stojan Petrič, Stanko Polanič, Janez Škrabec Posel danes Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru že rezerviran za Petriča, Polaniča in Škrabca?

Gradbeni baroni 2.0

Je kdo rekel, da se stare prakse v slovenskem gradbeništvu ne morejo ponoviti? "Vse je isto kot lani," so nekoč peli Bijelo dugme. In zdi se, da je res tako.

drugi tir Foto: STA Na eni strani imamo največje domače gradbince, barone 2.0, ki so si v zadnjih letih - včasih po dogovoru, včasih pa tudi ne - že razdeljevali velike posle: skoraj milijardo evrov vredne projekte na domačem železniškem omrežju, državne ceste ali hidroelektrarne. Gre za prekaljene mačke slovenske tranzicije, ki si svoj ekonomski in družbeni vpliv krepijo prek političnih strank, medijev in različnih organizacij.

Na drugi strani imamo popolnega zelenca - novoustanovljeno državno podjetje, ki bo gradilo 1,2 milijarde evrov vreden projekt drugi tir, a ima resne težave že pri prvem manjšem poslu. Vodi ga izbranec ministrice, ki se nikoli ni ukvarjal z gradbeništvom. Razpise objavlja brez navzgor omejenih cen. Za preverjanje, ali je kdo od ponudnikov zgradil kakšen objekt, pa najema odvetnike, povezane s prej omenjenimi baroni.

Le kaj gre lahko narobe?

Dušan Zorko Posel danes Kdo vodi 2TDK: Dušan Zorko ali veliki gradbinci?

Zakaj ima Alenka Bratušek težavo

Dogajanje okrog mostu na Glinščici vse preveč spominja na afero disketa. Spet se pojavljajo sumi notranjih informacij, napihovanja cen (za poračune drugih poslov?) in izločanja konkurence. Ideja o "nacionalnem interesu", torej močnih domačih gradbincih, ki bodo spodbujali druge veje gospodarstva, se očitno spet sprevrača v visoke cene in zaslužke izbrancev. Tudi zdaj projekti zamujajo ali stojijo zaradi serijskih vlaganj revizijskih in drugih zahtevkov.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, ima zato resno težavo. Projekt drugi tir, na katerega je vezala svojo politično prihodnost, je v teh razmerjih moči tempirana bomba. Med čiščenjem zapuščine Mira Cerarja (beri: Madžarov) in fototermini na gradbišču dostopnih cest je Bratuškova spregledala nastavke, zaradi katerih lahko končna cena drugega tira hitro vzkipi čez obvladljivo mejo.

Alenka Bratušek Foto: STA Pozabila je, da novi zidarji, ne glede na vse nasmehe in obljube, niso njeni zavezniki, ampak ji bodo ob prvi priložnosti stregli po karieri. Pozabila je, da je Evropska investicijska banka (EIB) verjetno z razlogom na vsak način zahtevala državno poroštvo za drugi tir. Tudi zaradi razkošno projektirane trase, enega zadnjih lobističnih dosežkov Ivana Zidarja, ki si je drugi tir prihranil za čas po dokončanju avtocestnega križa.

Pozabila je, da je drugi tir pomenil začetek političnega konca Mira Cerarja, ki si je želel postaviti spomenik, a dočakal le njegovo maketo.

predor Karavanke Posel danes Turki spet z najnižjo ponudbo za Karavanke

Zakaj se vedno znova učimo na novo?

A še večjo težavo imamo na ravni države. V Sloveniji se očitno nikoli ne naučimo ničesar. Ne le pri gradbenih poslih, kjer se napake "zlate dobe" in TEŠ6 ponavljajo v novem ciklusu velikih državnih naložb (drugi tir, predor Karavanke, državne ceste in železnice), ampak tudi na drugih področjih.

Le nekaj primerov: medtem ko so domači "tajkuni" ob krizi izgubili domovinsko pravico, so nemoteno prišli tuji, še mnogo večji (Ivica Todorić, Miodrag Kostić). V privatizacijah še vedno lahko sodelujejo kupci brez zadostne finančne moči. Pomembni položaji v vladi so na voljo nekdanjim podjetnikom, ki so za sabo pustili dolgove do delavcev. V posamičnih primerih vidimo sistemske napake, ki jih želimo na hitro odpraviti s slabimi zakoni, zato jih je treba vedno znova spreminjati. Smo kot maratonci, ki ponavljamo častne kroge.

Učenje na novo je šola, ki veliko stane. Ne le Alenka Bratušek, vsi skupaj si je pri drugem tiru ne moremo privoščiti.

Komentarji

35

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • paleoknives / 27.07.2019. ob 08:42 +22 - 1

    No, Šarec, priložnost, da pokažeš jajca...Teh ljudi ne moreš ustaviti drugače kot s silo. In kot sem že napisal, tisti, ki se pritožuje, bi moral plačati visoko kavcijo, ki jo ob neuspeli pritožbi izgubi!

    +22 - 1
  • kahla / 27.07.2019. ob 05:55 +22 - 1

    Od leta 2004 dalje zaradi odprave obvezne vsebine razpisne in ponudbene dokumentacije, ter obveznih sestavnih delov projektne dokumentacije, kar je odstranilo popise del z predizmerami nastaja pravo leglo korupcije pri javnih naročilih. In to večine aktivnosti gradbene dejavnosti. Novogradnje in vzdrževanja tako resornih ministrstev kot lokalnih skupnosti. Tukaj je spoštovana ministrica največji razlog vaših težav. Pričnite reševati ta problem pa bo rezultat.

    +22 - 1
  • slov1ec / 27.07.2019. ob 07:06 +16 - 4

    Ministrica ima težavo. Torej se počuti kot riba v sveži vodi - tudi sama je težavna, poosebljena težava !

    +16 - 4
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin