Torek, 29. 4. 2014, 14.26
8 let, 7 mesecev
Zgodba Erazma Avelama: mali mož z jekleno voljo
Po pripravi na porod ter dolgem čakanju, ko je Erazem le prijokal na svet, sta bila mlada starša Špela in Blaž le soočena z resnico.
Erazem Avelam je otrok, ki je ob porodu utrpel hipoksijo, to je pomanjkanje kisika, kar je povzročilo možganske poškodbe, pozneje pa so se mu pojavili tudi epileptični napadi.
Napoved zdravnikov je bila, da Erazmu skoraj zagotovo grozi cerebralna paraliza, vendar pa sta se starša temu uprla in vendar je to zgodba o uspehu.
Takoj sta vedela, da je nekaj narobe, Erazmova popkovina je bila namreč trikrat ovita okrog njegovega vratu, poleg tega pa je vdihnil tudi mekonijsko plodovnico, ki mu je zalila pljuča. Njegov prvi dih ga je dejansko zadušil.
Otrok ni dihal, ni se premikal, ni kazal prav nobenega znaka življenja, vendar pa mlada staša pohvalita osebje v porodnišnici, ki so otroku urno odstranili popkovino okrog vratu. Porodna soba se je v trenutku napolnila z ljudmi ...
Erazma so dali na mizo stran od postelje in Špela ter Blaž sta le nemočno gledala, kaj se z njim dogaja.
Erazma so nato le intubirali, mu spraznili pljuča in njegovi možgani so začeli spet prejemati prepotrebni kisik.
Približno tri ure po Erazmovem rojstvu je v Trbovlje prispelo reševalno vozilo z ekipo iz Pediatrične klinike v Ljubljani, saj je bil helikopter zaseden. Erazem je bil napoten v Ljubljano. Špela je ostala čez noč v porodnišnici, Blaž pa je odšel domov.
Erazma so namreč ohladili z razlogom, da preprečijo nadaljnje možganske poškodbe, da pa se ne bi zbudil, so ga držali v umetni komi z morfijem. Tri dni so ga obdržali na ohlajanju, potem pa so ga počasi začeli ogrevati.
Ob tem so se mu pojavili možganski krči oziroma epileptični napadi, zaradi česar so mu mogli vbrizgati še dodatna pomirjevala. Vedno, ko so ga želeli prebuditi, so se mu pojavili napadi, zato so mu spet in spet dodajali pomirjevalo midazolam. Po enem mesecu je prišel le dan D za mlado družino. Z zdravniki so se zbrali na konziliju, kjer so bolj obširno predstavili stanje otroka. Po enem mesecu zdravljenja je bilo Erazmovo stanje slabše, kot je bilo ob njegovem prihodu v bolnišnico.
Napadov, ki so se mu dogajali, niso znali ustaviti, čeprav je prejemal antiepileptično terapijo in pomirjevala. Njihove besede so bile: "Uradna medicina je prišla do svojega konca!"
"Strinjala sva se s tem, da Erazma odklopijo od dihalnega aparata, saj mu bi bila tako prvič v življenju dana možnost, da si sam izbere svojo pot in se za njo bori. Strinjala sva se tudi s tem, da ga ob primeru prenehanja dihanja ne oživljamo ponovno, saj sva bila prepričana o tem, da do tega ne bo prišlo," sta svojo odločitev sporočila starša.
Erazma so odstavili s pomirjeval, odstranili so mu cevko za dihanje in otrok je zadihal in zaživel popolnoma sam od sebe. Zdravniške besede, da ne bo sesal, je ovrgel takoj, ko mu je Blaž ponudil dudo, ki jo je začel pridno sesati ...
Njena pomoč in nasveti glede terapij, ki so dejansko pomagale, so tako neprecenljive, saj so mladima staršema bila prihranjena mnoga raziskovanja, s terapijami so lahko začeli takoj.
Erazem je s strani države prejel fizioterapijo dvakrat tedensko. Fizioterapija pa po Blaževih besedah ogromno pripomore k otrokovem razvoju, vendar pa bi jo bilo treba izvajati vsak dan.
Tako ju je fizioterapevtka naučila nekaj vaj, ki jih izvajata vsak dan, vendar pa poudarjata, da nista izučena fizioterapevta.