Zgled mladim: 24-letna violinistka z disciplino in odrekanji do uspehov

"Uradna definicija zame bi bila trenutno: sem 24-letna študentka violine na ljubljanski Akademiji za glasbo," skromno pove violinistka Lucija Krišelj. Doda, da si verjetno s tem stavkom ne moreva dosti pomagati. Je pa dejstvo, da trenutno končuje študij v Ljubljani ter se pripravlja na odhod v tujino na izpopolnjevanje in sčasoma samostojno umetniško pot.

Lucijinega glasbenega udejstvovanja se res ne da opisati z enim stavkom, vsekakor pa njeno življenje lahko opišemo s tremi besedami: ljubezen do glasbe.

In številnimi uspehi: med šolanjem v Ljubljani je bila na primer eno leto koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo, honorarno pa je igrala tudi pri simfonikih RTV Slovenija in v orkestru Slovenske filharmonije, kjer je bila v sezoni 2013/14 zaposlena kot tutistka na prvih violinah.

Lucija je za dosežke v študijskem letu 2010/11 prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Zakaj se je odločila ravno za to glasbilo? "Odločitev za violino je bila dokaj naključna, me je pa že na samem začetku pritegnila čudovita literatura, napisana za to glasbilo. Z željo po igranju vedno težjih skladb sta skladno naraščali tudi motivacija in disciplina pri vadenju," pripoveduje Lucija, ki je v otroštvu sicer trenirala tenis, ob prvem obisku glasbene šole pa si je zaželela, da bi igrala čelo ali flavto, vendar se je potem v dogovoru z družino odločila za violino.

Le disciplina in odrekanja vodijo do cilja Igranja violine Lucija ne more meriti v urah. Kot pravi, vadi veliko in rada, pa čeprav se ji včasih vse skupaj tudi malo zameri, saj napredek včasih ni premo sorazmeren z vloženim časom in želenimi cilji.

Vsekakor pa je potrebnih tudi veliko discipline in odrekanja, pojavijo pa se tudi občutki samote in izolacije. "Včasih je težko vaditi, ko je na primer poletje, vsi so zunaj in uživajo," pojasni Lucija in doda, da se ji zgodijo tudi dnevi, ko ne vadi violine. "Vendar pa dni brez glasbe praktično nimam. Lahko bi se reklo, da je igranje violine kar način življenja," pravi mlada glasbenica.

Ko bom velika, bom … Kratkoročni Lucijini načrti za prihodnost so precej polni, a vendar zelo nepredvidljivi, kot je v glasbenem poslu pač navada. Januarja pripravlja koncert solističnih in komornih del v Kranju, februarja se ji obeta gostovanje v Švici, kjer bo opravljala mojstrski tečaj, posledično pa odigrala tudi nekaj koncertov.

Preostali koncertni načrti trenutno še nastajajo. Lucija sicer načrtuje specializacijo v tujini, zanimata jo predvsem Zürich in Berlin, vleče pa jo tudi na Dunaj.

Kaj pa zaposlitev? Trenutno načrtuje igranje v enem boljših evropskih orkestrov, pedagoškim radostim pa se trenutno še ne posveča, čeprav bi nekoč z veseljem počela tudi to. "Za vse bo še čas," dodaja.

Ni le glasba, so tudi potovanja in dobra hrana Sicer pa Lucija pravi, da ji je prek glasbe uspelo združiti tudi svoje velike ljubezni. Prva je ljubezen do potovanj, druga pa do dobre hrane. Redno se udeležuje orkestrskih turnej in strokovnih seminarjev v tujini, tako je videla že dobršen del Evrope. Sčasoma si želi razviti tudi svoje morebitne fotografske sposobnosti, vendar trenutno še ni časa ali denarja za tak hobi.