"To je vrt, ki ne zahteva našega sajenja, obdelovanja in denarja"

Narava. Sama po sebi čudovita in izjemno potrpežljiva, saj nam kljub našemu mačehovskemu odnosu do nje ponuja ogromno stvari. Med drugim tudi hrano in zdravilne rastline. Ker pa v Sloveniji ni institucije, ki bi se ukvarjala z uporabo naših divjih rastlin v užitne, zdravilne in druge namene, se je biologinja Andreja Papež Kristanc odločila, da ustanovi zavod Divji vrt.

Od strasti do pogumnega skoka na svoje Med prvo nosečnostjo, ko je bila še zaposlena v Triglavskem narodnem parku, je Andreja razmišljala, kaj bo po porodniškem dopustu in po koncu projekta, v katerem je delala. Vedela je namreč, da želi razvijati svojo ustvarjalnost in strast do uporabe divjih rastlin, in kar nekaj časa razmišljala, kako bi se zadeve lotila, saj je bila podjetniško povsem neizkušena.

A nekega dne se je odločila, da gre na svoje. Oče ji je pomagal razviti spletno stran, mož Luka pa ji je in ji še vedno medicinsko in strokovno svetuje glede uporabe zdravilnih rastlin, napiše kakšen strokovni članek in pomaga pri delavnicah.

Sam zavod Divji vrt bo sicer formalno ustanovljen v prihajajočem poletju, spletna stran, namenjena vsem tistim, ki radi divje rastlinsko bogastvo pojedo ali si z njim lajšajo različne bolezenske težave, pa živi že dve leti.

Pomembno je poznati okolje, ki nas obdaja Z imenom Divji vrt želi Andreja povedati, da je tudi narava kot naši vrtovi, saj v njej raste izredno veliko užitnih in zdravilnih rastlin. "To je vrt, ki ne zahteva našega sajenja, obdelovanja in denarja, povrhu tega pa so njegovi pridelki ekološki, sezonski in lokalni. Preprosto gremo na prijeten sprehod in naberemo, kar nam narava v tistem času ponuja," je pojasnila.

Andreji se zdi izredno pomembno, da poznamo okolje, ki nas neposredno obdaja. "Po svoje je kar žalostno, da poznamo vseh 50 superživil iz daljnih krajev, ne prepoznamo pa niti nekaj pogostih in zdravih rastlin, ki rastejo tik pred našim nosom," je poudarila.

Tudi zato se je odločila, da takšne informacije ponudi na spletni strani, kjer lahko obiskovalci najdejo predvsem kopico receptov za pripravo jedi z divjimi rastlinami ter članke in recepte o zdravilnih rastlinah. Na spletni strani lahko najdejo tudi informacije o različnih delavnicah, na katere se lahko prijavijo, predavanjih in celo individualnih vodenjih v naravi. Vse pa je na temo užitnih in zdravilnih rastlin. "Tega, da ti rastline pokaže nekdo v naravi, ne more nadomestiti noben priročnik," je zagotovila Andreja.

Približati divje rastline tudi otrokom: z igro spomin Da bi naravo in njen divji rastlinski svet približala tudi najmlajšim, je Andreja pripravila tudi igro spomin za mlade poznavalce rastlin. Z njo se otroci lahko na zabaven način naučijo prepoznavati naše pogoste in pomembne divje rastline.

Igra je zastavljena tako, da so določene rastline v različni fazi razvoja, s čimer otroci pridobijo še dodatno znanje. Na eni sličici je na primer jagodnjak, ko cveti, na drugi pa jagodnjak s plodovi (jagodami). Malo večji otroci in odrasli pa se lahko na drugi strani zabavajo z učenjem latinskih imen in kulinaričnim preizkušanjem predstavljenih rastlin, saj so v navodilih priloženi tudi recepti.

Bolj kot teorija ljudi navdušuje neposredna izkušnja Odzivi na projekt, ki si ga je zastavila mlada biologinja, so za zdaj izredno pozitivni. "Ljudem je predvsem zelo všeč praktično prepoznavanje rastlin v naravi, pri čemer vedno zraven predstavim še uporabnost teh rastlin, večinoma skupaj pripravimo tudi divjo malico," je pojasnila in dodala, da ljudi mnogo bolj kot poslušanje teorije navduši neposredna izkušnja.

"Pri pokušanju divjih jedi se ti odpre povsem nov svet, izdelava zdravilnih rastlinskih pripravkov pa je kot zeliščno kuhanje. Ljudje vidijo, da je lahko tudi izdelava naravne kozmetike pravzaprav nekaj dokaj preprostega,"je še povedala Andreja.

Še več delavnic in bolj celostna ponudba Svojo začrtano pot želi zato nadaljevati ter nadgrajevati predvsem z delavnicami in izobraževalnimi proizvodi na temo divjih rastlin. V okviru zavoda se namerava prijavljati tudi na razpise, saj je njen cilj tudi, da bi naredili popis tradicionalnega znanja uporabe divjih rastlin. "Ne samo znanja o njihovi užitnosti in zdravilnosti, temveč tudi o njihovi uporabnosti za izdelavo različnih predmetov (glasbil, orodja, barvanje z rastlinami itd.)," je pojasnila.

V nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti pa želita z možem oblikovati še bolj celostno ponudbo na temo užitnosti in zdravilnosti divjih rastlin. Prepričana je namreč, da lahko mož kot zdravnik, biolog in toksikolog odlično poveže tradicionalno zeliščarstvo, botaniko in zdravniško znanje.

Kako spremeniti naš mačehovski odnos Andreja je prepričana, da bi narava brez nas lepše živela, mi brez prave narave pa mnogo slabše ali sploh ne. "Najbolj kakovostno in najsrečnejše bivanje človeka je gotovo z naravo, saj iz nje izhajamo. Gotovo nočemo biti kot bakterije, ki se preveč namnožijo, s svojimi toksini uničijo vse okrog sebe in na koncu še sebe. Pred tem pa v sili še požrejo druga drugo."

Prepričana je, da naš odnos do narave potrebuje temeljito prenovo. Predvsem moramo iz besed preiti k dejanjem, saj po eni strani vsi želimo naravo ohraniti, po drugi pa se nam je težko odpovedati udobju in dobrinam. Takoj najdemo izgovore, od tega, da nimamo časa, do tega, da mislimo, da smo sami nemočni, je navedla Andreja in dodala, da bi Slovenci lahko iskali več poslovnih priložnosti v eko proizvodih, ekološki pridelavi hrane in zelenem turizmu. "Eko država – zakaj pa ne?"